Od Radomelj do Maribora in Goričkega. Povsod po Sloveniji so se iz zimskega sna začeli prebujati rjave žabe, krastače in pupki. Nemudoma so se napotili k svojim tradicionalnim mrestiščem, mlakam, ribnikom in mrtvicam. Prva stvar po dolgem zimskem spanju in postu zanje namreč ni hrana, temveč skrb za zarod. Zato hitijo odložit svoja jajčeca, da bodo nasledniki imeli do jeseni dovolj časa za razvoj do odrasle živali.
To ženitveno hitenje je zanje zelo tvegano, saj morajo na poti k vodi odskakljati tudi čez cestišča. Po ocenah strokovnjakov vsaki tretji dvoživki ne uspe priti na drugo stran.
V Sloveniji približno 2000 črnih točk
V Sloveniji je okoli 2000 črnih točk, na katerih prostovoljci iz vseh slovenskih društev vsako leto rešijo okoli 50.000 dvoživk. Društvo Žverca je eno izmed tistih, ki po vsej Sloveniji spodbujajo ljudi k sodelovanju v tovrstnih akcijah. V minulih desetih letih je redno organiziralo akcijo Pomagajmo žabicam v Hrašah. Letošnja enajsta ponovitev je bila prejšnji teden odpovedana.
»Leta 2008 smo začeli akcijo v upanju, da se bo z leti razvila v dolgoročno rešitev in se bodo vsaj na najbolj kritičnih odsekih uredili podhodi za dvoživke,« so sporočili iz društva. »Kljub temu se v desetih letih razmere niso popolnoma nič spremenile oziroma so se še poslabšale.« Pozitiven zgled, kako se stvari da urediti v nekem doglednem času, je po njihovih besedah občina Domžale, ki je po nekaj letih prenašanja dvoživk v vasi Rova pri Radomljah na kritični lokaciji uredila podhode za dvoživke.
Postavili prometne znake in varovalno ograjo
V Mariboru ena izmed teh tveganih selitev poteka pri Treh ribnikih. Da bi avtomobilske gume sploščile čim manj dvoživk, se je medobčinski urad za varstvo okolja povezal s prostovoljci Društva študentov naravoslovja. Ti bodo v prihodnjih dneh pomagali živalce prenesti varno čez cesto. Lani so v 12 dneh našteli 1575 dvoživk. Avtomobili so jih povozili približno 15 odstotkov.
»Žabe bo na tej črni točki redno pobiralo osem članov društva, vsak večer bosta dežurala vsaj dva, lahko tudi trije,« je razložila Neja Trontelj, študentka ekologije in naravovarstva na mariborski univerzi. Selitev dvoživk zaradi ponovne ohladitve še ni na vrhuncu, ugotavlja. »Tukaj sem bila nazadnje v torek in sem našla šest povoženih žab in niti ene žive.« Ko bo postalo res toplo, v društvu vabijo druge prostovoljce, naj se jim pridružijo. Ker je prenašanje dvoživk večerno delo, je nujno, da so opremljeni z odsevnimi jopiči in svetilkami. Žabice je najbolje prijeti z golimi rokami, saj imajo zelo občutljivo kožo in jih, če imamo na rokah rokavice, menda to zelo moti.
»Vse voznike prosimo za previdnost ob toplih in deževnih večerih, ko so selitve posebno množične,« opozarjajo na mariborski občini. Poskrbeli so za postavitev posebne prometne signalizacije in varovalne ograje, ki preprečuje dvoživkam skok na cesto, komunalno podjetje Snaga pa je očistilo oba »žabja« podhoda pod cesto v Ribniško selo.
Dvoživke so se prebudile tudi na območju zaščitenega Kozjanskega parka. Zato so ob cesti pri ribniku Trebče v četrtek postavili varovalno ograjo, vse ljubitelje narave pa vabijo, da se jim v prihodnjih dneh pri ročnem prenašanju žabic čez cesto pridružijo v čim večjem številu.
Na Trebčah pomagali čez cesto že nekaj sto žabam
»Glede na napovedi vremenoslovcev bodo v naslednjih dneh žabice morda malo manj aktivne, a takoj ko se bodo temperature znova dvignile, bodo spet množično prečkale ceste. Želimo si, da bi bilo povoženih čim manj,« pravi Valerija Slemenšek, vršilkadolžnosti direktorice Kozjanskega parka. Kot nam je povedala vodja službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor v Kozjanskem parku Mojca Kunst, so že prvi dan čez cesto pomagali 200 žabicam.
»Letos opažamo, da je rjavih žabic več kot prejšnja leta. Tega smo zelo veseli, saj kaže na to, da je naše okolje vse bolj čisto,« nam pove Kunstova. In doda, da žabicam ob varovalni ograji nastavljajo vedra, vsako jutro in zvečer jih nato ročno poberejo in prenesejo čez cesto. »Če bodo prihodnje dni temperature nekoliko nižje, veder ne bomo nastavili, saj bi žabice lahko zmrznile. V tem primeru se bodo žabice zakopale v blato pod varovalno ograjo in tam počakale na nas, da jim bomo pomagali.«
