V nedavni študiji z naslovom The Myth of Optimality in Clinical Neuroscience, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Trends in Cognitive Science, znanstveniki z univerze Yale s pomočjo evolucije dokazujejo, da delovanje možganov ni nekaj, kr bi lahko opisali z besedama stalnost in konstantnost. Stalnica v celotni zgodovini obstoja življenja na Zemlji so spremembe in raznolikost. Kot pišejo na portalu Quartz, je temelj evolucije prilagajanje in spreminjanje glede na dane pogoje. Spremembe so edina stalnica, kar pomeni, da je to, kako razumemo katerokoli obnašanje ali stanje – kot dobro ali slabo, primerno ali neprimerno –, odvisno od konteksta.
To ugotovitev je treba imeti v mislih, ko govorimo o psihiatriji, sta prepričana Avram Holmes in Lauren Patrick, avtorja objavljene študije. »Univerzalno optimalno možgansko delovanje ne obstaja,« sta zapisala. Prepričana sta, da je sodoben način psihiatrične obravnave neustrezen. Tovrstno kategoriziranje ljudi je po njunem omejujoče in ljudem ne omogoča, da bi razvili svoj jaz. Kot predlagata avtorja, bi bilo namesto individualnega obravnavanja vsakega ravnanja bolj smiselno obnašanje razmeti kot širok spekter različnih, spreminjajočih se delovanj in nagnjenj.
Binarni pristop je zastarel
Holmes in Patrickova tako zavračata binaren pristop v psihiatriji, po katerem obstajata samo dve možnosti, »ena« ali »nič«. Pri Quartzu so ponudili razlago iz računalniškega sveta: pri klasičnem pristopu se vse, kar počnemo na računalniku, na koncu osmisli s kombinacijami 0 in 1. Kvantni pristop pa omogoča reševanje kompleksnejših problemov.
Prepričana sta, da lahko binaren pristop škodi pacientom. Namesto tega ne predlagata izničenja vseh kategorij, pač pa pravita, da bi morali biti psihiatri sposobni videti širšo sliko in denimo motnjo pozornosti razumeti kot nekaj, kar je lahko koristno. »Meja med zdravjem in boleznijo ne more biti začrtana na osnovi ene vrste obnašanja ali enega aspekta možganskega delovanja,« je prepričan Holmes. »V izolaciji ne moremo nobenega obnašanja, psihološkega ali nevrobiološkga, označiti kot dobro ali slabo,« je prepričan.
Vse je torej odvisno od življenjskih okoliščin, v katerih se nahaja oseba, njegove starosti, družbenega kroga in okolja. Avtorja raziskave ob tem poudarjata, da je za vsakogar, ki trpi zaradi duševnih težav, zelo priporočljivo, da obišče psihiatra. Čeravno se ne strinjata s pristopom obravnave, sta mnenja, da lahko pozoren in empatičen psihiater pripomore k izboljšanju stanja.
