Ne spreminjajo pa se le demografija in pokojninski sistemi, ampak tudi pogled posameznika na upokojitev, ki postaja vedno bolj nedoločena oziroma se spreminja v aktivno fazo življenja, v kateri si posamezniki želijo delno ohraniti svojo delovno aktivnost, socialno povezanost in vpetost v okolje. To spremenjeno dojemanje upokojitve odpira nove možnosti za dialog o tem, kako zagotoviti ključna elementa za uresničitev teh želja, to sta zdravje in premoženje.

Upokojitev – kombinacija delovne aktivnosti in prostega časa 

Rezultati obširne mednarodne raziskave, ki jo je izvedla družba Aegon in je zajemala več kot 14.000 zaposlenih in 1600 upokojencev v 15 različnih državah od Kanade, Francije, Nemčije do Indije in Japonske, potrjujejo spremembe v pogledu na upokojitev. Večina anketiranih vidi upokojitev kot kombinacijo delovne aktivnosti in prostega časa, v nasprotju s preteklostjo, ko se je nanjo gledalo zgolj kot na obdobje brez delovne aktivnosti.

V globalnem povprečju raziskava ugotavlja, da večina, kar 72 odstotkov, upokojitev povezuje z njenimi pozitivnimi stranmi, kot so prosti čas, svoboda in nove priložnosti. Zanimivo je, da so bili starejši anketirani bolj pozitivni glede upokojitve kot mlajši.

Glede konkretnih aktivnosti, ki bi jih radi zasledovali ob upokojitvi, so na prvem mestu potovanja, teh je 62 odstotkov, nato preživljanje več časa z družino in prijatelji, 57 odstotkov, zasledovanje novih konjičkov, teh je 48 odstotkov, in tako dalje. Opaznih 26 odstotkov želi še vedno ostati delno delovno aktivnih, deset odstotkov pa se jih namerava lotiti novih poslovnih priložnosti.

Raziskava ugotavlja še eno pomembno povezavo, in sicer, da so zaposleni, ki so trenutno v dobrem zdravstvenem stanju, posledično bistveno bolj pozitivni glede pogledov na svojo prihodnost kot tisti, ki jih že danes pestijo zdravstvene težave.

Finančna varnost

Raziskava ugotavlja, da v razvitih državah posamezniki pričakujejo, da bo njihov prihodek ob upokojitvi sestavljen iz več virov, ne le iz javne pokojnine. V globalnem povprečju zaposleni računajo, da bodo iz naslova javnih pokojnin prejemali 46 odstotkov svojega prihodka ob upokojitvi, 24 odstotkov na podlagi kolektivnih pokojninskih načrtov, ki so jih imeli prek svojih delodajalcev, in 30 odstotkov na podlagi svojih lastnih prihrankov.

Najmanj se na javno pokojnino zanašajo na Nizozemskem, kjer pričakujejo, da bo ta sestavljala le 42 odstotkov prihodkov ob upokojitvi, preostalo pa bodo zajemali kolektivni pokojninski načrti prek delodajalcev, to je 38 odstotkov, in zasebni pokojninski prihranki, teh je 20 odstotkov. Najbolj pa se zanašajo na javne pokojnine v Španiji, kjer pričakujejo, da bo javna pokojnina zagotavljala 65 odstotkov prihodkov ob upokojitvi, enajst odstotkov pokojninski načrti prek delodajalcev in 24 odstotkov zasebni pokojninski prihranki. Pri vseh 15 državah, ki so sodelovale v raziskavi, je opazen jasen premik od zanašanja le na javno pokojnino do delitve prihodkov ob upokojitvi med tako imenovane tri pokojninske stebre: javno pokojnino, pokojninski načrt prek delodajalcev in zasebne pokojninske prihranke.

Različni tipi varčevalcev

Raziskava ugotavlja tudi različne tipe varčevalcev, saj v globalnem povprečju 39 odstotkov zaposlenih redno varčuje za pokojnino, 24 odstotkov jih varčuje občasno, 12 odstotkov je včasih varčevalo, ampak trenutno ne več, 19 odstotkov jih o varčevanju šele razmišlja, le šest odstotkov pa jih nikoli ni varčevalo niti ne namerava varčevati za pokojnino.

Pri varčevanju so ključnega pomena doba varčevanja, višina mesečnih vplačil in seveda donos v času varčevanja. Raziskava ugotavlja, kako velik vpliv na prihodke ob upokojitvi ima prav čim zgodnejši začetek varčevanja za pokojnino. Za primer, zaposleni, ki bi začel varčevati pri 20 letih, bo imel 64 odstotkov več prihrankov kot zaposleni, ki bo začel varčevati le deset let pozneje, pri 30 letih. Le 14 odstotkov zaposlenih ima pisni načrt oziroma strategijo varčevanja za pokojnino in le eden od treh zaposlenih ima tudi rezervni načrt, če zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ne bo mogel delati do polne upokojitvene starosti.

Postopna upokojitev

Kot že navedeno, upokojitev postaja vedno bolj postopen predhodni proces in ne enkratno dejanje, saj v povprečju le 33 odstotkov današnjih zaposlenih namerava takoj ob nastopu pogojev oditi v pokoj in v celoti prenehati delati, 31 odstotkov namerava preiti na bolj občasno obliko dela, deset odstotkov pa jih namerava nadaljevati delo v enakem obsegu.

Uspešna upokojitev postaja tako vedno večji presek med zdravim staranjem in finančno varnostjo, saj sta za uspeh enako pomembni obe komponenti oziroma se dopolnjujeta. Navedenemu pritrjuje tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, v kateri za dodatno pokojnino varčuje več kot 46.000 zaposlenih. »Zelo pomembno je, da se o navedenem izzivu, ki bo prizadel vse generacije, čim več piše in govori, saj s tem dvigujemo zavedanje ljudi, da lahko tudi sami oziroma ob pomoči delodajalcev z dodatnim varčevanjem poskrbijo, da bodo imeli ob upokojitvi dostojne prihodke, ki jim bodo omogočali takšno življenje, kot si ga po koncu svoje poklicne kariere tudi zaslužijo.«