»O njem ne morem reči nič slabega, res. Izjemen fizik, ki zna tudi najzapletenejše stvari narediti preproste.« »Ima dober smisel za humor. Pa hud slog. Velikokrat se vprašam, od kod črpa energijo, ker mi deluje res poln življenja.« »S študenti zna vzpostaviti stik. Je odkrit in prijazen… Mogoče pa včasih pričakuje malo preveč od nas.« »Res legenda! Najboljši pedagog.« Takšni so zapisi študentov, ki so v okviru spletne ankete ocenili profesorja fizike Primoža Ziherla s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožefa Stefana.
Profesor Ziherl je včeraj prejel naziv mentor leta. Podelilo mu ga je društvo Mlada akademija, ki združuje doktorske študente in mlade doktorje znanosti. Izbran je bil izmed kar štiriindevetdesetih univerzitetnih profesorjev, ki so bili nominirani za nagrado.
Znanstveni napor je lahko v veselje
»Presenečen sem, saj sploh nisem vedel, da sem bil nominiran,« je Ziherl povedal včeraj pred podelitvijo. Za nagrado ga je predlagal njegov študent Matej Krajnc, ki je pri njem doktoriral lani. »Imela sva lep profesionalen odnos,« se spominja Ziherl. Po njegovem mnenju je lastnost dobrega mentorja, da zmore ustvariti »kemijo med mentorjem in študentom«. »Na področju teoretične fizike, v okviru katere poteka naše delo, je pristop zelo individualen,« pravi Ziherl. »Nimamo velikih znanstvenih ekip, večinoma gre za enega mentorja in enega študenta, ki pa se morata dobro razumeti. Zlasti se to pokaže tedaj, ko se poleg začrtanih problemov pojavijo novi izzivi, ki jih je treba rešiti. Tudi če je dodatno delo naporno, je ob pravem odnosu obema v veselje.«
Ziherl in Kranjc raziskujeta na področju fizike mehke snovi, kamor sodi na primer raziskovanje tekočih kristalov ali gumijastih snovi, pa tudi biofizikalnih struktur, kot so koža, celične membrane in telesne strukture pri žuželkah. Na področju biofizike je Krajnc proučeval mehaniko epitelijskih (površinskih) struktur pri živih bitjih.
Velik del svojega dela je Krajnc opravil v tujini in Ziherl poudarja, da je pomemben del mentorstva – poleg raziskovanja na domači inštituciji – prav odpiranje vrat do študija na tujih znanstvenih inštitucijah. Mateju Krajncu je tako po svojih povezavah v biofizikalnem znanstvenem okolju omogočil, da je delo predstavil na sedmih delovnih obiskih na inštitutih po svetu in na enajstih znanstvenih konferencah in delavnicah v Sloveniji in tujini. »Na eni izmed konferenc je Krajnc spoznal tudi profesorja Jacquesa Prosta, enega najuspešnejših biofizikov na svetu, s katerim je vzpostavil samostojno sodelovanje, ki se je kasneje razvilo v dva delovna obiska v Parizu in Singapurju,« je strokovna komisija, ki je Ziherla izbrala za nagrado, zapisala v obrazložitvi. Danes je Krajnc podoktorski raziskovalec na univerzi Princeton v Združenih državah Amerike, v vmesnem času pa je dobil tudi ponudbo za zaposlitev na Univerzi v Pensilvaniji. Ziherl je nanj ponosen.
Mentorji nujni tudi v drugih poklicih
Po profesorjevih izkušnjah imajo mnogi doktorski in podoktorski študentje iz Slovenije dobre možnosti za kariero v tujini ravno zaradi dobrih povezav njihovih mentorjev z znanstvenimi kolegi v tujini. Nevarnost bega možganov, torej vprašanje, ali se bodo mladi znanstveniki vrnili v Slovenijo, se mu ne zdi problematično, saj tudi tisti, ki ostanejo v tujini, ohranjajo stik z domačimi fakultetami in inštituti, na katerih so zgradili znanstveno kariero. Mnogi se tudi vrnejo. »Res je, da jim v Sloveniji ne moremo ponuditi takšnega zaslužka, kot ga lahko dosežejo v tujini. A finančni vidik ni vse. Pomemben dejavnik pri odločitvi za življenje v Sloveniji je tudi družbeno in družinsko okolje,« je optimističen Ziherl. »Kljub nižjim plačam imamo tako v Sloveniji dobre raziskovalce.«
V društvu Mlada Akademija poudarjajo, da je »medgeneracijsko prenašanje znanja izjemnega pomena za bogatenje slovenskega intelektualnega prostora«. »Eden izmed najučinkovitejših načinov prenašanja znanja so prav mentorske konzultacije,« pravi predstavnica društva Urška Slapšak. »Bližnji odnos z osebnostno zrelim in strokovno podkovanim mentorjem ponuja nam, mladim, neprecenljivo priložnost, da poleg strokovnega znanja vsrkamo tudi mentorjev odnos do ljudi, pristop do dela in pogled na življenje,« pravi Slapšakova.
V društvu, ki zastopa interese mladih znanstvenikov, se ne omejujejo le na znanstveno okolje. »Želimo si, da bi se pomembnosti kakovostnega mentorstva začeli zavedati tudi v drugih krogih. Čas je, da se začnemo o tem pogovarjati tudi v širši družbi.«
