Pri državnem programu za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki so lani izvedli že četrti krog vabljenja v program. Odzivnost ljudi na vabila se sicer iz kroga v krog povečuje, kljub temu pa se je vabilu na oddajo vzorca blata odzvalo le 63 odstotkov vabljenih. To pomeni, da se vabilu ni odzvalo 230.000 ljudi ali kar vsak tretji vabljeni.
»To je škoda, saj s tem ti posamezniki izgubijo možnost, da bi se bolezen odkrila v obdobju, ko je še dobro ozdravljiva,« je povedala prim. Darja Govc Eržen iz ZD Celje. Tudi sama ima pacienta v terminalni fazi raka, ki se vabilu v preventivni program ni želel odzvati, čeprav so ga k temu spodbujali.
Odzivnost na vabila programa Svit je zelo različna in se razlikuje tako na strani uporabnikov kot izvajalcev, je povedala. Tako jih med ljudmi, ki se ne odzivajo, tretjina meni, da so zdravi, in preiskave blata ne potrebujejo, tretjino skrbi, da bi preiskava kaj pokazala, nekaj se jih izgovarja na pomanjkanje časa. Vzroka sta tudi nezaupanje v zdravstveni sistem in dejstvo, da ljudje o programu niso dovolj informirani in vabilo vržejo v koš, misleč, da so dobili reklamo. Na vabilo se slabše odzivajo moški, ljudje z nižjo izobrazbo, samski in ovdoveli. Pri moških se slabše odzivajo tisti v starostni skupini od 50 do 59 let, med ženskami pa starejše od 70 let. Velike razlike so tudi med regijami: tako je bila v zadnjem presejalnem krogu najslabša odzivnost v koprski (59-odstotna), najvišja pa v novogoriški (66-odstotna). Če pogledamo še natančneje, po občinah, vidimo, da so razlike v odzivnosti še večje in znašajo od zgolj 33 odstotkov do 84 odstotkov.
Vodja programa Svit Dominika Novak Mlakar pojasnjuje, da je odzivnost povezana tudi s preskrbljenostjo s stalno zdravstveno službo. Tako ponekod sploh nimajo stalnega zdravnika, ponekod le dvakrat na teden ali pa so zdravniki prezaposleni z zdravljenjem in nimajo toliko časa za preventivo… Razlike med okolji v državi so zelo velike in temu se skušajo prilagoditi tudi pri promociji programa Svit. Pri tem se povezujejo z različnimi partnerji na lokalni ravni: župani, cerkvijo, nevladnimi organizacijami…
Velika vloga osebnih zdravnikov
Zdravniki trikrat na leto dobijo poročilo, kateri izmed njihovih pacientov se na vabilo Svita ni odzval, a se različno trudijo z motiviranjem svojih bolnikov za sodelovanje v preventivnih programih, ugotavlja Govc-Erženova. Vloga osebnih zdravnikov je sicer lahko zelo velika. Tako so na primer v Veliki Britaniji ugotovili, da se vabilu v tovrstni preventivni program odzove kar šest odstotkov več ljudi, če je priloženo tudi vabilo njihovega osebnega zdravnika. Na osnovi dobrih praks so tako pripravili protokol, kako naj v ambulanti osebnega zdravnika ravnajo z neodzivniki. Te bo medicinska sestra ponovno pisno povabila na sodelovanje v programu in če posameznik kljub dvema takima dodatnima povabiloma ne bo želel sodelovati, je treba njegovo voljo pač spoštovati. Ali se odzivajo na preventivne programe za zgodnje odkrivanje raka, vprašajo posameznike tudi ob preventivnih pregledih, ki jim pri osebnem zdravniku pripadajo vsakih nekaj let, je povedala Govc-Erženova. Sama podatek o neodzivnosti zapiše v bolnikovo zdravstveno dokumentacijo in ga ob vsakem obisku motivira, da se programa le udeleži. Posledica takega pristopa je majhno število neodzivnikov med njenimi pacienti.
Število obolelih se že zmanjšuje
Rak debelega črevesa in danke je tretja najpogostejša vrsta raka pri ženskah in četrta pri moških. Program Svit je pripomogel, da se je število obolelih že začelo zmanjševati in je bilo med letoma 2010 in 2014 odkritih 320 manj novih primerov tega raka. V okviru programa prebivalce od 50. do 74. leta starosti vsaki dve leti povabijo, da oddajo vzorec blata, ki ga testirajo na prikrito krvavitev v prebavilih. To je namreč lahko znak predrakavih sprememb ali raka v črevesju. Posameznike, pri katerih ugotovijo kri v blatu, povabijo na pregled debelega črevesa s kolonoskopom.
Če zdravnik med kolonoskopijo odkrije črevesne polipe, jih lahko s pomočjo kolonoskopa tudi odstrani. Če odkrije sum na tumor, vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa – polipov. Če polipe odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, to obliko raka lahko preprečimo. V programu Svit so doslej odkrili že več kot 2600 primerov raka debelega črevesa in danke, pri 21.000 ljudeh pa so odstranili polipe, ki so predstavljali večje tveganje za raka. Še posebno pomembno je, da je bilo od 67 do 70 odstotkov raka odkritega v zgodnjem stadiju, ko bolniki niso potrebovali onkološkega zdravljenja.
