Jiři Bezlaj je z veliko pisateljsko spretnostjo in psihološko utemeljeno predstavil nekonvencionalni lik odraščajočega dekleta, ki je kilometre daleč od predstave o »lepšem in nežnejšem spolu«. Ker gre za literarni lik in literaturo – ne za priročnik ali učbenik – bi bil roman lahko iztočnica za pogovore odraslih z mladimi o življenjskih in pomembnih temah: o spolnosti (tudi o seksualnosti brez čustvene podlage) in spolnih zlorabah, porušenih odnosih v družini, samomoru, prijateljstvu… Toda kot je že v svojem pismu in z osemnajstimi podpisniki opozorilo Društvo slovenskih literarnih kritikov, se je debata zaradi specifične interpretacije dr. Milene Mileve Blažić, ki v romanu vidi pornografijo, preselila v območje rumenega tiska, zgražanja in linčanja avtorja. Takšna obravnava pa zanemarja literarnost dela samega in je žaljiva do avtorja. Poleg tega bodo bralci, ki radi berejo pornografske tekste, zelo razočarani, če bodo zaradi tega poiskali Evangelij za pitbule.
Zanimiv je predvsem naslednji fenomen: nalepka na knjigi, da gre za mladinski roman, naj bi spremenila vse. Pod vprašaj postavlja, kdo lahko piše o določeni temi; če že piše o kaznivih in problematičnih dejanjih, jih mora prej prijaviti policiji; vse, kar govori literarni lik, je samo krinka za avtorjeve fantazme in nemoralna stališča…, skratka, isti roman pripoveduje o nečem povsem drugem, če je namenjen mladostnikom. Če bi ostal v območju literature za odrasle, bi bilo vse v redu. Tako kot je vse v redu na primer s postpank spevoigro Janija Kovačiča Poklic: mladost, ki je izšla leta 2007 v isti zbirki kot Bezlajev roman in je dragoceno pričevanje o dozorevanju najstnikov in njihovem besedišču na začetku osemdesetih let znotraj alternativne kulture.
Imela je srečo, ni dobila zlate hruške za izvirno mladinsko leposlovje, in tisti, ki vedo, kaj je za mladostnike priporočljivo branje, je niso vzeli pod mikroskop, mladi bralci pa so knjigo lahko brali neobremenjeno in se ob tem celo zabavali. Tudi prevedena knjiga Tista reč Melvina Burgessa jo je dobro odnesla, pa čeprav je izšla v zbirki Najst in čeprav najstniki ves čas govorijo le o seksu. Morda zato, ker so glavni junaki fantje, ali pa zato, ker je izšla davnega leta 2004 in so od takrat do danes teme, o katerih smo lahko govorili odprto, spet postale tabu. Le ugibam. Kaj več pa bodo gotovo povedali strokovnjaki za mladinsko literaturo.
Nela Malečkar, urednica pri založbi Mladinska knjiga
