Matter je perspektivna slovenska hiphopovska glasbena skupina iz Kamnika. Deluje od leta 2015, sestavljajo jo Dario Nožić Serini, Luka Lah in Matej Tunja. V pogovoru s članoma Luko Lahom in Matejem Tunjo, ki ju najbrž poznate kot Levanaela in Tunjo, sem raziskoval, kako se je v Sloveniji preživljati z glasbo, če nanjo gledaš kot na obliko podjetništva. Je treba za uspeh v glasbeni industriji nanjo gledati bolj kot na umetnost ali bolj kot na šovbiznis, torej podjetniško panogo?
Ste imeli člani skupine kdaj občutek, da vas na šoli spodbujajo pri ustvarjanju glasbene kariere?Ne, nihče ni nikoli niti vedel, da se ukvarjamo z glasbo. Profesorji niso gledali na glasbeno industrijo kot na realno možnost zaposlitve. Zato je tudi niso nikoli kaj preveč spodbujali. Takrat še ni obstajal noben program, ki bi razvijal glasbeno nadarjene dijake.
So vam dali na kateri koli točki vašega šolanja vedeti, da je glasbena oziroma industrija šovbiznisa možnost pri izbiri kariere?Ljudje v Sloveniji, zlasti od nas starejše generacije, ne verjamejo, da si z glasbo lahko ustvariš neki posel, zato mladih niti ne usmerjajo v to. V Sloveniji načeloma prevladuje mišljenje, da moraš biti kot mlad preprosto zaposljiv, moraš se prodajati na trgu znanja, obvladati neko stroko oziroma imeti znanje, ki ga lahko ponudiš delodajalcu.
Ste kdaj naredili kakšen poslovni načrt oziroma bilance svojega posla?Pravzaprav tu ni neke racionalnosti, vse je odvisno od tega, kako dobro se znaš prodajati. Na primer, če te nekdo povabi, da prideš na »špil«, si moraš znati postaviti ceno in reči: »Imam toliko in toliko poslušalcev, zato ne bom prišel nastopat za simboličen znesek evrov, ampak za za honorar, ki temu pritiče.« Imeti moraš podjetniško žilico kot pri vsakem drugem poslu, moraš se znati prodajati. Odvisno spet od tega, kako pokončen človek si in koliko verjameš vase. Imaš na primer ogromno odličnih bendov, ki imajo dobro glasbo, ampak je preprosto ne znajo gledati s podjetniške plati, ne verjamejo vase in jim zaradi tega ne uspe na glasbeni sceni. Če boš prehitro zadovoljen z vsem, ne boš prišel preveč daleč.
Kako ste se preživljali, kje ste živeli v obdobju, ko skupina Matter še ni bila uspešna?Podpirali so nas starši, pri njih smo tudi živeli.
Pa so vas podpirali pri vaših sanjah? Kako?Najbrž niso verjeli, da nam bo iz tega uspelo zgraditi resen posel, spodbujali so nas, da si najdemo »prave službe« in nehamo »zabušavati« v studiu. Skrbelo jih je za našo prihodnost, saj kot sem rekel že prej, večina od starejših generacij na glasbo ne gleda v smislu realne možnosti zaposlitve. Po drugi strani pa nas ne bi finančno podpirali in dovolili, da živimo pri njih, če na neki način ne bi verjeli v nas.
Kako vam je uspelo na začetku finančno podpreti svojo glasbeno kariero?Morali smo pač tvegati, nismo si našli rednih »resnih« zaposlitev, ukvarjali smo se večinoma s študentskimi deli in priložnostnimi posli. Za lasten glasbeni studio smo leta varčevali, kar nam je zmanjkalo, pa smo si sposodili od tistih, ki so bili pripravljeni pomagati. Seveda smo ves izposojeni denar tudi vrnili. Je pa res, da pri umetniških projektih nikoli ne veš, ali ti bo uspelo. Lahko nekaj, kar je tebi »noro hudo«, delaš deset let, pa ne boš dobil iz tega nič. Če želiš na glasbo gledati kot na redno službo, bi moral dobiti glasbeno izobrazbo na univerzi, se zaposliti na primer v studiu ali pa oglaševalnih agencijah in potem delati glasbo za reklame in podobno. Mi pa glasbeno sceno vidimo z drugega vidika. Radi bi bili del neke kulture, umetnosti.
Ali ste imeli kakšen rezervni načrt oziroma varnostno mrežo?Ne, podali smo se v neznano, nismo vedeli, ali nam bo uspelo ali ne. Mislim, da mladim manjka prav ta pogum, ker jim sistem ne predstavlja možnosti za uspeh kot realnost. Če pa se že prebiješ v šovbiznis, se moraš čim bolj razvejati, ne smeš se zanašati na samo en vir dohodka iz samo ene oblike umetnosti. Mi se na primer ukvarjamo še s filmom, fotografijo in vrtenjem glasbe na zabavah.
Glasbena industrija je dokaj nestabilen posel, kako je z dotokom in odtokom denarja in kako se spopadate s tem?Ta zadeva je dokaj preprosta, dotok denarja je tak, kot si ga ustvariš sam. Če dam za primer Magnifica. Magnifico je vse leto 2017 delal samo pri organizaciji in promociji koncerta, ki ga je imel decembra v Stožicah. Vstopnica je bila petintrideset evrov in pri razprodani dvorani je verjetno zaslužil znesek, ki mu zadostuje za vse leto. Vedel je, da bo dvorano lahko napolnil, zato se je finančno zanašal na ta koncert. Mi pa smo imeli januarja ogromno koncertov, zato zdaj vem, da nas nekaj časa noben didžej ne bo dal v program, tako da si moraš dati denar preprosto na stran. Tukaj se spet pokaže, kako pomembno je pametno ravnanje z denarjem v glasbeni industriji. Nimaš zagotovljene plače. Če pa bi želeli sami organizirati koncert, bi bilo to veliko tveganje, saj ne veš, koliko ljudi bo prišlo, lahko jih pride na primer sto in se ti koncert finančno ravno pokrije. Lahko pa ni nikogar in si v veliki izgubi. Je pa res, da če te nekdo »bookira«, torej da te pokliče, da prideš nastopat, boš vedno zaslužil občutno manj, kot če sam organiziraš koncert, ampak kot že prej rečeno, če ga organiziraš sam, veliko tvegaš.
Pogovor s članoma skupine Matter je v resnici potekal približno takole:
Kako pa je z videospoti in s ceno proizvodnje?Ja, lej, s tem je tko, a ne, eni komadi kličejo po bolj umetniških spotih, drugi spoti pa so mal zafrkancija in so posneti v enem dnevu zastonj, drugi pa pač terjajo večje vsote denarja, ker je treba pač zažgat avto (smeh), če je treba zažgat avto, je pač treba zažgat avto, kaj češ…
