V osrčju raziskave sta bila takrat še aktivni, danes pa že upokojeni astronavt Scott Kelly, ki je leto dni preživel na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), in njegov identični dvojček Mark, ki je ostal na Zemlji. Po analizi podatkov, ki so jih zbrali pred Scottovim poletom v vesolje, med njim in po njem, so zaključili, da identična dvojčka nimata več povsem enakega DNK-ja.
Raziskovalci so spremembe, ki sta jih povzročila čas in vesolje, spremljali tako, da so pred misijo, med njo in po njej izmerili Scottove presnovke ali metabolite (proizvode v procesu presnove), citokine (posredniki med elementi imunskega sistema) in proteine oziroma enostavne beljakovine. Ugotovili so, da je polet v vesolje povezan s stresom ob pomanjkanju kisika, vnetjem in dramatičnimi premiki hranil, kar vpliva na t. i. genski izraz.
93 odstotkov genov se je vrnilo v osnovno stanje
Po vrnitvi na Zemljo se je Scottu kar 93 odstotkov genov vrnilo v »normalno« stanje, raziskovalci pa so odkrili nekaj »vesoljskih genov« oziroma mutacij, pri katerih se lahko pojavi sprememba funkcije celice. O tovrstnih genih je lani v posebni Nasini študiji pisal že Chris Mason s fakultete Weill Cornell Medicine.
Ena največjih in najpomembnejših sprememb v Scottovih celicah je bila hipoksija, torej pomanjkanje preskrbe s kisikom v tkivih, ki sta jo najverjetneje povzročila pomanjkanje kisika in visoke stopnje ogljikovega dioksida. V celicah pa je zaznal tudi morebitne poškodbe mitohondrije (celičnih organelov). Masonova ekipa je odkrila tudi spremembe v telomerih, nukleoproteinskih strukturah na koncih kromosomov, ki naj bi bili pokazatelji biološkega staranja. Našli so tudi spremembe v njegovem kolagenu, strjevanju krvi in oblikovanju kosti, najverjetneje pa so bile posledice nične gravitacije.
