Pa je prišel tudi dan, ko je televizija v resničnostnem programu šla tako daleč, da je običajnega človeka poskušala pripraviti do umora. Takšno nalogo si je namreč zadal britanski zvezdniški mojster trikov in psihološkega igranja z ljudmi Derren Brown, ki je svoj enourni poskus ultimativne manipulacije predstavil na televiziji Channel 4 in Netflixu.
»Ali smo prek družbene manipulacije lahko zmanipulirani do te mere, da izvršimo umor?« se je v oddaji z naslovom The Push (Potisk) vprašal Brown. Meni, da človeka, nagnjenega k popuščanju družbenim pritiskom in spoštovanju avtoritete, lahko pripraviš do praktično vsega. Stvar si je zamislil tako, da je priredil dobrodelni dogodek, na katerem so bili vsi udeleženci igralci, nanj pa je povabil izbranega moškega. Ta je mislil, da je prišel na prireditev, ki mu bo ponujala nove poslovne priložnosti. V resnici so vsi udeleženci dogodka delali za to, da ga privedejo do tega, da bo z visoke stavbe v smrt porinil človeka, kamere pa so spremljale vsak njegov korak. Žrtev, Chrisa, je Brown izbral na avdiciji, na kateri so kandidate, ne da bi se tega zavedali, preizkušali, koliko popuščajo pritiskom družbe. Chris, ki je bil izbran, je bil popolnoma običajen človek.
Od nedolžnih laži do umora
Na dobrodelni dogodek je, ker o pravilu oblačenja ni bil v celoti obveščen, v nasprotju z drugimi prišel brez kravate in obleke, s čimer ga je Brown že v izhodišču postavil v podrejen položaj, nato pa so si začele slediti situacije, ki so njegovo podrejenost in moralno kolebanje samo še stopnjevale. Začelo se je z zatikanjem zastavic, ki so označevale vegansko hrano, v sendviče z mesom, končalo pa na vrhu stavbe, kjer ga je skupina ljudi prepričevala, naj potisne človeka s strehe. Brownov cilj seveda ni bil, da to zares stori, želel je samo odgovor, ali bi bil običajen človek to pod pritiskom drugih pripravljen storiti. Kako se je odločil Chris, si poglejte sami, je pa oddaja The Push spodbudila gorečo debato o tem, ali britanski mentalist morda z njo vendarle ni šel predaleč. Pomisleki, ki so se pojavljali, so bili povezani predvsem s tem, kakšne psihološke učinke ima na človeka takšna izkušnja, tudi če se pritisku upre, a je Brown za The Independent povedal, da je bil Chris že pet minut po seznanitvi s tem, da je šlo za zrežiran dogodek, popolnoma dobro. »Je pa neverjetno, kako popustljivi lahko postanejo ljudje. Mislimo, da imamo vrednote in moralo, zaradi katerih ne bi nikoli prestopili meje, ampak vse to lahko zleti skozi okno.«
Od rahlih šokov do mučenja
Da v imenu višjega cilja in pod pritiskom avtoritete lahko postane »zlobna« večina ljudi, so že leta 1961 dokazali Milgramovi eksperimenti, raziskava univerze Yale, ki jo je izvedel profesor psihologije Stanley Milgram. Milgram je objavil oglas, da v New Havenu išče 500 moških, ki bodo sodelovali v znanstveni raziskavi na temo spomina in učenja, ter ponudil štiri dolarje honorarja na uro. V eksperimentu, ki je bil v resnici popolnoma drugačen, sta sodelovala »učitelj« in »učenec«. »Učenca« je igral Jim McDonough, ki je za bistvo raziskave vedel in odzive igral, kot »učitelji« pa so se zvrstili kandidati, ki so se prijavili na Milgramov oglas. »Učenec« je bil povezan z napravo, ki je povzročala električne šoke, vsakič, ko je naredil napako in napačno ponovil besedo, ki jo je prebral »učitelj«, pa je bil kaznovan z električnim šokom.
Električni šoki so se začenjali pri 15 voltih in končali pri 450, ki so pomenili že resno nevarnost za »učenca«. Nekateri moški so se nadzorniku, ki je od njih zahteval vedno večje električne šoke, uprli in eksperiment prekinili, drugi pa so ga nadaljevali kljub krikom »učenca«, ki je prosil za milost in vpil, da ima slabo srce, nato pa celo sumljivo obmolknil. Ker je kar 65 odstotkov moških šlo do 450 voltov, čeprav niso vedeli, da električni šoki niso resnični, je Milgram dokazal trditev, da bodo običajni ljudje ubogali tako rekoč vse ukaze avtoritete, tudi če bo šlo za mučenje. Petdeset let pozneje so na Poljskem eksperiment ponovili ter dobili podobne rezultate, Tomasz Grzyb, eden od psihologov, ki so sodelovali pri raziskavi, pa jih je pokomentiral: »Naša študija je še enkrat pokazala, kakšno neverjetno moč ima situacija, v kateri se znajdejo ljudje, in kako zlahka pristanejo na stvari, ki so jim neprijetne.«
