Trenutna ureditev področja konoplje v Sloveniji je neurejena oziroma škodljiva, menijo pri inštitutu. Deklaracija po njihovem mnenju prinaša smernice in daje osnovo za razmislek, kako narediti zakonodajo na področju konoplje boljšo, širšo in bolj sprejemljivo za strokovnjake in uporabnike.
»Pričakujemo, da bo zakonodaja omogočila uporabo konoplje za zdravstvene namene, da bo pri tem omogočena uporaba različnih oblik izdelkov, torej svečk, ekstraktov, celih rastlin..., da bodo omogočene klinične študije in bazične raziskave. Pričakujemo tudi, da bodo bolniki in uporabniki konoplje dekriminalizirani,« je povedala Tanja Bagar, direktorica inštituta. V svetu obstaja več modelov, kako to zakonodajno narediti, Slovenija pa ima pri tem priložnost, da postavimo svoj model regulacije in pri tem ni treba kopirati drugih držav, je povedala Bagarjeva.
V Sloveniji kar nekaj organizacij in raziskovalnih skupin, ki želijo raziskovati na tem področju, a se soočajo z zakonodajnimi preprekami: »Tako ne morejo gojiti niti avtohtone slovenske konoplje, ker presega določeno mejo psihoaktivne snovi THC, ne morejo raziskovati semen, vlaken, kanabinoidov ... Zakonodajo treba urediti, da bomo lahko naredili naslednje korake na tem področju,« je prepričana. Deklaracijo podpisalo veliko ljudi, med katerimi so številni znanstveniki in podjetniki, ki konopljo prepoznavajo kot velik, a sedaj neizkoriščen potencial.
Konopljo je treba raziskovati tako z vidika koristi kot škode, pri nas pa se predvsem izpostavlja negativen vidik, meni Vera Grebenc iz Fakultete za socialno delo v Ljubljani. »Ne moremo zato, ker je s konopljo povezanih nekaj problemov, zanemariti vse koristi, ki jo ta rastlina prinaša. Veliko bolnih ljudi želi uporabljati alternativne načine zdravljenja; to bi jim moralo biti omogočeno, ne pa da so celo kriminalizirani zaradi tega, kar počenejo«. Raziskovalec Dušan Nolimal, ki je član strokovnega sveta inštituta, ocenjuje, da pozitivni učinki konoplje daleč prevladujejo nad negativnimi. »Ali to opravičuje strogo prohibicijo? Konoplja je veliko manj škodljiva in varna kot legalizirana alkohol in tobak in mnoga zdravila,« se sprašuje. Zavzema se za zakonsko ureditev, ki bi odraslim dovolila uporabo konoplje za osebne, predvsem pa medicinske namene in da se stalno spremlja in preprečuje raba med mladimi, saj je uporaba konoplje med mladimi brez dvoma tvegana. »Prohibicija zahteva ogromno denarja, država izgublja, ker črni trg ni obdavčen. Z boljo regulacijo bi lahko ta denar namenili za raziskovanje, preprečevanje in zdravljenje. Z regulacijo bi tudi ločili trg konoplje za odrasle od črnega trga drog.« Nolimal opozarja, da v desetletjih prohibicije nismo uspeli preprečiti jemanja konoplje med mladimi, celo obratno. Izkušnje držav, kjer so dovolili uporabo konoplje za osebne namene, kažejo, da se uporaba pri mladih ni povečala in veliko pozitivnih učinkov: znižalo se je število premoženjskih kaznivih dejanj in število nasilnih kaznivih dejanj, celo pri kaznivih dejanjih, ki niso povezala z drogami, ter celo število smrti zaradi sintetičnih opioidov.
