Banka Slovenije je novembra in decembra 2014 opravila pregled Nove KBM na področju preprečevanja pranja denarja in pri tem ugotovila številne kršitve, je pojasnil inšpektor pri Banki Slovenije Žarko Gorenjc, ki je zadolžen za področje preprečevanja pranja denarja.
Presenetila ga je predvsem veliko število primerov t. i. italijanske tipologije, ko so Italijani odpirali račune v slovenskih bankah in nanje dobivali visoke prilive iz Italije ter nato dvigovali gotovino. Banka je po ugotovljenih nepravilnostih v nekaterih primerih zapirala domnevno sporne račune in zaostrila pogoje poslovanja. Vendar pa je imela pred tem, kot je izpostavil inšpektor, Nova KBM »slab sistem za preprečevanje pranja denarja in je v tem primeru zatajila«.
Banka Slovenije je v Novi KBM leta 2014 ugotovila sistemske pomanjkljivosti, med drugim ni bil ustrezen sistem notranjih kontrol. V ponovnem pregledu so ugotovili, da so se določene pomanjkljivosti odpravile, težave pa so ostale pri sistemu notranjih kontrol. »Stopnjevali smo naše ukrepe, banki smo naložili dodatne ukrepe,« je dejal Gorenjc, ki je sicer prepričan, da je sistem nadzora nad bankami v Sloveniji dober.
Poteka prekrškovni postopek
Predsednika preiskovalne komisije Janija Möderndorferja je zanimalo, zakaj rabi banka toliko časa, da odpravi pomanjkljivosti, Gorenjc pa je med morebitnimi razlogi navedel, da gre za veliko sistemsko banko, ki se je priključila k drugi banki, spremenjeno je bilo tudi njeno organizacijsko delovanje. Dodal je, da na Banki Slovenije teče tudi prekrškovni postopek zaradi teh primerov, o podrobnostih pa ni želel govoriti, saj ta postopek vodi pravni oddelek. »In prav ta postopek ugotavlja osebno odgovornost,« je pojasnil Möderndorferju, ko ni želel ugibati, kdo je odgovoren za nastale razmere.
Z Gorenjcem je nadzor opravila inšpektorica Jelena Miloševič, ki je danes ocenila, da je šlo je šlo pri Novi KBM za specifičen primer, saj je bil to prvi primer na Banki Slovenije, da jim »banka nekaj prikrivala«, ko so potrebovali poročila pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja. Italijansko tipologijo so sicer zasledili v vseh bankah, vendar so banke izvajale ustrezne postopke, v Novi KBM pa so pri tem zatajili.
»Pričakovali bi, da se bodo nepravilnosti hitreje odpravljale. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi velikost banke,« je pojasnila. Banka Slovenije je kot nadzornik po njenih ocenah zelo zahtevna, banka pa je sedaj precej bolj odzivna, zato meni, da bo izpolnila naložene aktivnosti. »Uprava se zaveda, kaj mora storiti,« je poudarila.
Preiskovalna komisija je sicer na današnjo sejo povabila pet prič, med drugim nekdanjega predsednika uprave Nove KBM Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, ki pa se je zaradi zdravstvenih razlogov opravičil.
