Mayeva je v polni poslanski zbornici najprej ugotovila, da je Rusija na njen ultimat odgovorila s sarkazmom, prezirljivo in kljubovalno in da ni ponudila nobene razlage za to, kako je ruski vojaški živčni plin iz skupine novičok prišel na Otok. Dejala je, da njeni vladi zato ni preostalo drugega, kot da presodi, da je za poskus umora Sergeja in Julije Skripal (deset dni po zastrupitvi sta še vedno v kritičnem, a stabilnem stanju) na britanskem ozemlju odgovorna ruska država. Potem je nanizala vrsto ukrepov.
Prvi je bil največji izgon ruskih diplomatov iz Britanije v zadnjih treh desetletjih. Po Litvinenkovem umoru so izgnali štiri, zdaj mora Otok v tednu dni zapustiti 23 ruskih diplomatov (40 odstotkov). Premierka je med vrsticami priznala, da ne gre ravno za diplomate, saj je dejala, da gre za »neprijavljene obveščevalne oficirje«. Za vohune. Nihče je ni vprašal, zakaj so jim, če so vedeli, da so vohuni, dovolili priti v Britanijo. Morda jo še bodo. Drugi konkretni ukrepi so preklic vseh načrtovanih srečanj na visoki ravni, kot je obisk ruskega zunanjega ministra v Britaniji. Poleg tega se ministri in člani kraljeve družine ne bodo udeležili svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo poleti v Rusiji. Mayeva je napovedala, da bo vlada sprožila »takojšnje ukrepe za demontažo ruskega vohunskega omrežja« na Otoku in razmislila o novem protivohunskem zakonu, ki bi okrepil britansko obrambo pred vsemi oblikami sovražnih aktivnosti držav. Sporočila je tudi, da bo vlada okrepila preverjanje zasebnih poletov, carine in tovora. »Še naprej bomo z vsemi zmogljivostmi kazenskega pregona ukrepali proti velikemu kriminalu in skorumpiranim elitam. Za te ljudi ali njihov denar ni prostora v naši državi,« je trdila Mayeva, ki pa ni, navkljub pozivom mnogih, zamrznila premoženja Putinovih superbogatih prijateljev, ki živijo v Britaniji.
Dobrodošel ruski kapital sumljivega izvora
Veliki kriminal in korumpirane elite iz Rusije zasedajo veliko »prostora« v Britaniji. V najdražjih nepremičninah, na dragih zasebnih šolah, v dragih restavracijah in trgovinah in povsod drugod, kjer se obrača velik denar. V britanskih bankah in britanskih davčnih oazah je ogromno umazanega denarja, o katerem so poslanci spraševali Mayevo, pa jim je odgovarjala s kratkimi frazami. V vladajoči konservativni stranki ni prave politične volje za to, da bi ukrepali proti bogatim Rusom, od katerih država pobere precej denarja. Predsednik zunanjepolitičnega odbora nemškega parlamenta Norbert Röttgen je izrekel globoko resnico, ko je dejal, da je to, kar se je zgodilo v Salisburyju v Angliji, pokazalo, da bi morali imeti za tarčo (ukrepanja) »zabrisano mejo med ruskim državnim varnostnim aparatom in organiziranim kriminalom«. »Zaradi tega primera bi morala Britanija razmisliti o svoji odprti drži do ruskega kapitala sumljivega izvora,« je dejal Röttgen. S tem se Mayeva ni resno ukvarjala.
Rusko veleposlaništvo v Londonu je izgon 23 uslužbencev ocenilo kot povsem nesprejemljivo, neupravičeno in kratkovidno dejanje. Rusko zunanje ministrstvo je izjavo Mayeve v parlamentu razglasilo za neprimerljivo surov napad. Britanska vlada naj bi s svežnjem sovražnih ukrepov resno poslabšala odnose. Ti so že od Litvinenkovega umora zelo hladni.
Zdi se, da so Rusi pričakovali ostrejši britanski odgovor. Mnogi so pričakovali izgon ruskega veleposlanika Aleksandra Yakovenka, ki je v Londonu že od leta 2011 in mu kar naprej pripisujejo vpletanje v britanske zadeve (tudi v trenutno pozabljeni brexit), prepoved ruske državne televizija Russia Today (ta visoko honorira britanske politike, kadar se pogovarja z njimi), igralski bojkot svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji… Bodo sprejeti ukrepi delovali? Veliko je odvisno od tega, ali bodo britanske zaveznice, EU in Nato posnemali Britanijo. Za zdaj kljub besedni podpori prav nič ne kaže na to.