»Počutil se je ponižanega, to isto mero ponižanja pa je želel zavdati tudi oškodovancu. Poskušal ga je nadvladati in se sadistično naslajati nad njegovo nemočjo. Potolažilo bi ga, če bi ga prosil za življenje ali kaj podobnega,« je prepričan klinični psiholog Tristan Rigler. Mariborska okrožna sodnica Barbara Nerat ga je pooblastila, da spiše izvedensko mnenje o Matjažu Ferliču, ki naj bi zagrešil enega odmevnejših poskusov umora v lanskem letu.

Sedemindvajsetletni obdolženec iz Miklavža na Dravskem polju se brani tožilskega očitka, da je 13. marca lani iz nizkotnih vzgibov zaradi ljubosumja in maščevanja poskusil umoriti 37-letnega Dejana G., ko je med divjo zasledovalsko vožnjo skozi Maribor večkrat streljal nanj s polavtomatsko pištolo in ga enkrat tudi zadel. Ferliču očita tožilstvo še povzročitev splošne nevarnosti.

Izgovarja se na stres

Obdolženi se v sodnem postopku izgovarja, da ni nameraval nikogar ustreliti ali umoriti, ko je med »lovom« izstrelil pet nabojev, ki jih je usmeril proti gumam avtomobila, v katerem sta sedela tudi njegova partnerica in štiriletna hči. Dogodek naj bi bil posledica njegovega zelo napornega in stresnega življenja v tistem obdobju.

»V izvedenskem mnenju sem poskušal z zanesljivimi in preverjenimi metodami preveriti oškodovančevo osebnostno strukturo, njegovo impulzivno ravnanje in njegove zmogljivosti soočati se s stresom,« je razložil Rigler. Po izvedenčevi presoji Ferlič ne trpi za duševno boleznijo in se zelo dobro sooča s stresom, prav tako ve, kaj je prav in kaj narobe.

Njegov osebnostni ustroj je tipično narcističen. Sebe precenjuje in se doživlja kot večvrednega, superiornega, njegova zmožnost empatije pa je omejena. »Uspešen je, dokler stvari potekajo njemu v prid, dokler ga okolica časti in ga podpira. Ko pa naleti na frustracijo, to doživi kot zavrnitev in nanjo reagira na manj sprejemljiv način,« je povedala priča.

Z nasiljem je skušal zaščititi krhko samopodobo

Kritičnega dne je hotel na agresiven način zaščititi svojo krhko samopodobo. Tega ni storil na impulziven način, svoje mišljenje in ravnanje je vseskozi imel pod nadzorom. Očitanega kaznivega dejanja ni načrtoval, meni Rigler, čeprav je Ferlič pri sebi imel strelno orožje. Njegovo nasilno vedenje je sprožilo ljubosumje, ko je na parkirišču pred nekdanjim Lesnininim trgovskim centrom v Bohovi zagledal partnerico sedeti v avtomobilu oškodovanca.

Tam se je okoli pol devetih zvečer začel strelsko-zasledovalski incident. Še preden je Dejanu G. uspelo izstopiti, je obtoženi že stekel proti njemu z iztegnjenimi rokami, v katerih je držal polavtomatsko pištolo. Oškodovanec je pritisnil na plin in pobegnil, Ferlič pa ga je vztrajno zasledoval in proti vozečemu vozilu sprožil več strelov. En izstrelek je prebil najprej prtljažnik, nato naslonjali zadnjega in sprednjega avtomobilskega sedeža ter Dejana G. zadel v ledveni predel, a mu ni prizadejal hujših telesnih poškodb.

Višji državni tožilec Darko Simonič je prepričan, da Riglerjevo izvedensko mnenje potrjuje navedbe v obtožnici. »Obrambi za zdaj ni uspelo potrditi teze, da je obdolženi zagrešil dejanje v stanju hudega stresa, ki je bil posledica poslovnih težav. Ustrezne listinske dokumentacije ni nikoli predočila,« je komentiral Simonič. »Četudi bi se to izkazalo kot resnično, po mnenju psihologa stres ne bi vplival na odziv obdolženega, saj je ta posledica njegove narcistične osebnosti. Dejanje je zagrešil zaradi ljubosumnosti, oškodovancu pa se je hotel maščevati, obenem pa je dobro razumel pomen in posledice svojih dejanj.« Na prihodnjem naroku bo svoje izvedensko mnenje predstavil še psihiater Gorazd Mrevlje.