Še nekaj dni bo vreme pomladno. Najvišje dnevne temperature bodo danes od 10 do 15 stopinj Celzija. »Danes je sicer po kotlinah nekaj nizke oblačnosti, popoldne pričakujemo plohe, nekoliko pa se bo vmes razjasnilo,« je za STA pojasnil dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Blaž Šter.
V četrtek se bo pooblačilo predvsem na zahodu Slovenije, drugje bo pa še nekaj sonca. »Od zahoda nas bodo zvečer zajele padavine. Na zahodu države bodo padavine močnejše, pričakujemo od 20 do 30 litrov dežja na kvadratni meter,« je dodal. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 10 do 15, na severozahodu okoli 6 stopinj.
Reki Krka in njeni pritoki ter Ljubljanica se razlivata na območjih pogostih poplav in imata po podatkih Arsa ustaljene pretoke. Gladina vode na kraških poljih se zvišuje, so zapisali na spletni strani. V petek zjutraj bodo padavine oslabele in ponehale, prehodno se bo razjasnilo.
Tudi prihodnji teden še možna poledica
»V noči na soboto sledi hitra sprememba, ko se bo pooblačilo. Že zjutraj se bodo začele pojavljati padavine. Sprva bo šlo za rahel dež, kaj kmalu pa se bo dovolj ohladilo, da bo tudi po nižinah dež prešel v sneg,« je napovedal Šter. Sneg bo najprej začel padati na severovzhodu Slovenije, zatem pa še drugje po državi. Na primorskem bo pihala burja. Hladno vreme pa se bo nadaljevalo tudi v nedeljo in začetku prihodnjega tedna. »V nedeljo bodo tudi najvišje temperature ostale večinoma pod lediščem. Tako bo zelo hladno za ta čas,« je dodal. Ohladitev po njegovih besedah ne bo kratkotrajna. V drugi polovici prihodnjega tedna pa se bo ob sončnem vremenu segrelo do 5 stopinj.
Vozniki bodo tako zimsko opremo na vozilih potrebovali še nekaj dni po 15. marcu, ko preneha veljati zakonska obveza. »Prihodnji teden bodo temperature res zimske, tako da bo možna še poledica,« je razložil Šter.
Nevarnost snežnih plazov tretje stopnje
Nevarnost snežnih plazov je znatna, tretje stopnje, čez dan se ob morebitnem sončnem vremenu nekoliko poveča predvsem na prisojnih pobočjih. Predvsem so nevarna strma pobočja ter območja z napihanim snegom, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Tam se lahko že ob manjši obremenitvi snežne odeje sproži snežni plaz in zruši tudi kakšna opast. Ob morebitnem sončnem vremenu se nevarnost še nekoliko poveča sredi dneva in popoldne. S strmih, travnatih pobočij se lahko pod okoli 1500 metri prožijo tudi posamezni talni plazovi, predvsem sredi dneva in popoldne tudi v nižjih legah, kjer je zaradi otoplitve in dežja nekoliko tanjša snežna odeja premočena do tal.
Snežna odeja se nižje tali in izgineva, višje pa seseda in preobraža. Ledišče je v teh dneh na nadmorski višini okoli 1700 metrov. Višje ostaja sneg precej slabše preobražen, v senčnih legah marsikje še suh in mehak. Drugod prevladuje skorja oziroma nižje moker, južen sneg.
