Rekordno dolgo sestavljanje nemške vlade je po šestih mesecih danes dobilo epilog z glasovanjem v parlamentu, v katerem so z glasovi 364 poslancev Angeli Merkel potrdili četrti kanclerski mandat, s tem pa potrdili tudi njeno vlado. 315 poslancev je bilo proti, devet se jih je vzdržalo, 21 pa jih ni glasovalo.
Triinšestdesetletni Merklovi sta med glasovanjem stala ob strani njena mama, 89-letna Herlind Kasner, in – prvič doslej na glasovanju – njen soprog Joachim Sauer. Merklova je po izvolitvi v bundestagu odšla v predsedniško palačo Bellevue k predsedniku Frank-Walterju Steinmeierju. Ta jo je uradno imenoval za kanclerko, nakar je slovesno prisegla pred predsednikom parlamenta Wolfgangom Schäublejem, ki ji je zaželel »vse dobro na težki poti«. Bundestag je potrdil tudi novo vlado, ki jo tretjič sestavlja velika koalicija (CDU/CSU-SPD) in ki se je danes popoldne že sestala na svoji prvi seji.
Novi in stari obrazi
Štirinajst sedežev v vladi sta si stranki velike koalicije razdelili skoraj »enakopravno«; osem jih je dobila koalicija CDU/CSU, šest SPD. Toda nekateri menijo, da je SPD dobila »močnejša« ministrstva, saj bo vodila med drugim finančno in pravosodno ministrstvo, resor zunanje politike ter dela in sociale. CDU pa je dobila kanclersko pisarno in vodjo kabineta, kar je postala tesna sodelavka Angele Merkel, zdravnica Helge Braun, ki slovi kot »krizni menedžer«.
Finančni minister in podpredsednik vlade je namesto »granitnega« Wolfganga Schäubleja postal hamburški župan Olaf Scholz (SPD), ki mu priznavajo odlične pogajalske sposobnosti. Potem ko se je kanclerka Merklova »zahvalila« zunanjemu ministru Sigmarju Gabrielu za dosedanje sodelovanje, je ta položaj zasedel dosedanji pravosodni minister Heiko Maas. Gospodarski in energetski sektor je pripadel CDU, vodil ga bo Peter Altmaier, ki je bil v prejšnjem mandatu šef kabineta kanclerke, veliko dela pa bo imel s prehodom države na obnovljive vire energije. Položaj je, kljub pomislekom v vojski, pa tudi lastni stranki, obdržala obrambna ministrica Ursula von der Leyen, o kateri nekateri govorijo kot o naslednici Merklove. Ministrstvo za delo in socialne zadeve bo vodil Hubertus Heil iz Spodnje Saške, član SPD. Gre za resor z največjim proračunom (130 milijard evrov).
Najmlajši minister, 37-letni Jens Spahen (CDU), ki bo vodil resor zdravstva, se je medtem že sporekel z nekaterimi levimi ministri. Dejal je namreč, da sistem socialne pomoči, znan tudi kot Hartz IV, povsem zadošča za normalno preživetje, na kar se je z leve usul plaz očitkov, da govori neumnosti in naj sam poskuša preživeti s to pomočjo, ki v povprečju predvideva 2,7 evra za dnevno prehrano otroka. Notranje ministrstvo, ki bo imelo pomembno vlogo, saj je zadolženo tudi za migracije, bo vodil Horst Seehofer (CSU), ki je večkrat kritiziral »dobrohotno« politiko Merklove do migrantov. Katarina Barley (SPD) se bo »preselila« z ministrstva za družino na pravosodno ministrstvo, kar bi ji moralo ustrezati, saj je v preteklosti delala kot odvetnica in sodnica. Bo pa njeno ministrstvo za družino vodila strankarska kolegica, priljubljena županja berlinskega okrožja Neukölln Franziska Giffey.
Iz Severnega Porenja - Vestfalije prihaja Svenja Shulz (SPD), ki bo, potem ko je vodila ministrstvo za znanost in raziskave, tokrat ministrica za okolje. Zanjo pravijo, da ima »izostren čut za potrebe navadnih ljudi«. Prav gotovo pa je bilo presenečenje imenovanje dokaj neznane Anje Karliczek (CDU) za ministrico za izobraževanje in znanost, saj je bila pred ministrovanjem hotelska menedžerka. Največji izziv za ministra za razvoj Gerda Muellerja (CSU), ki je poslanec že od leta 1994, bo spopad z vzroki (lakota, podnebne spremembe, vojne), ki silijo ljudi, da se zatekajo v Nemčijo. Kmetijski resor je dobila v roke Julia Kloeckner, podpredsednica CDU, za katero pravijo, da je »svetilnik in prihodnost stranke«. Andreas Scheuer (CSU) v glavni pisarni ministrstva za transport ne bi smel imeti težav, saj je bil na njem štiri leta državni sekretar.
