Napovedovalo se je že nekajkrat, bilo vsakič označeno za lažno zgodbo, ki pa je včeraj dobila resnični epilog. Ameriški predsednik Donald Trump je po dobrih trinajstih mesecih dela odstavil zunanjega ministra Rexa Tillersona, s katerim sta imela različne poglede na vrsto mednarodnih vprašanj, na njegov položaj pa predlagal dosedanjega šefa obveščevalne službe Cia Mika Pompea.
Zamenjava v vrhu ameriške diplomacije prihaja v času, ko se Trump pripravlja na več mednarodnih izzivov. Največji je predvideno srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, izpolniti želi obljubo o razveljavitvi jedrskega sporazuma z Iranom, njegovo omejevanje proste trgovine pa lahko dobi konkretne odgovore drugih držav. Predvsem priprave na srečanje s Kimom naj bi najbolj spodbodle Trumpa, da zamenja Tillersona, saj naj bi se želel na sestanek odpraviti z novo, bolj homogeno ekipo. Trump je dejal, da se o določenih stvareh nista strinjala in da ni bilo »kemije«.
To je bila sicer javna washingtonska skrivnost. Ne najpomembnejše, a verjetno najbolj zgovorno je bilo poročanje, da je Tillerson Trumpa označil za »bedaka«, česar zunanji minister pozneje ni nikoli izrecno zanikal. Imel je drugačne poglede na politiko do Rusije in pomisleke do priznanja Jeruzalema za prestolnico Izraela. Trump je na drugi strani Tillersonu jemal kredibilnost in avtoriteto. Septembra lani je denimo zunanji minister vzneseno oznanil, da so ZDA odprle komunikacijsko linijo s severnokorejskim režimom in da zdaj lahko pride do dialoga. Naslednji dan je sledil Trumpov tvit, naj Tillerson »ne izgublja časa s poskusi pogajanj z raketnim možicem«. Ironično, kajti prejšnji teden je Trump pristal natanko na takšen dialog.
Različne razlage okoliščin
Petinšestdesetletni Tillerson, nekdanji šef globalnega naftnega podjetja ExxonMobil, ki je bil v Trumpovo ekipo po splošnem prepričanju povabljen zaradi dobrih odnosov z ruskim predsednikom Putinom, je tako drugi minister, ki zapušča sedanjo vlado. Prvi je bil septembra Tom Price, minister za zdravje, ki je odšel zaradi zlorabe javnih sredstev. Tillersonu ne bo hudega, v prejšnji službi je dobil 180 milijonov dolarjev vreden pokojninski paket.
Slovo od vlade je bilo nenavadno, Bela hiša in State Department sta dajala različne izjave o tem, kdaj in od koga naj bi Tillerson, ki je bil do včeraj na afriški turneji in jo skrajšal za en dan, izvedel za odstavitev. Njegov tiskovni predstavnik je dejal, da je izvedel šele iz Trumpovega tvita in da ne pozna razlogov. Bela hiša je nato kmalu odstavila še Tillersonovega podministra za javno diplomacijo Steva Goldsteina.
S Pompeom ima več skupnega
Trump je kot predmet nestrinjanja s Tillersonom izrecno omenil iranski jedrski sporazum. Tu je mogoče pričakovati bolj agresivno politiko, kajti z njim se strinja tudi dosedanji šef Cie Mike Pompeo, ki ga Trump predlaga za novega zunanjega ministra. Štiriinpetdesetletni Pompeo je na čelu obveščevalne službe od januarja lani, pred tem je bil poslanec v predstavniškem domu kongresa, kjer je zastopal okrožje v Kansasu. Tam je bil tudi v odboru, ki je preiskoval napad na ameriško predstavništvo v libijskem Bengaziju in bil izredno kritičen do zunanje ministrice Hillary Clinton. Je diplomiranec vojaške akademije West Point, v letih 1986–1991 je služil v vojski. Kasneje je doštudiral pravo na Harvardu. Odkar je na čelu Cie, naj bi se razmeroma dobro ujela s Trumpom. Predsednika je znal tudi javno pohvaliti, da je njegovo dojemanje vsakodnevnega paketa zaupnih informacij, ki mu jih dostavi varnostno-obveščevalni aparat, neprimerljivo boljše od tistega, ki mu ga pripisujejo kritiki.
