Sredi minule noči se je iztekel rok, ki ga je Rusiji vehementno postavila britanska premierka Theresa May z zahtevo, da Organizaciji za prepoved kemičnega orožja posreduje vse podrobnosti o programu razvoja živčnih strupov tipa novičok. Njegova komponenta naj bi bila namreč uporabljena proti bivšemu dvojnemu vohunu Sergeju Skripalu v manjšem otoškem mestu Salisburyju, ki se je hipoma znašlo skoraj v policijsko-vojaški karanteni.
Novičok, kar bi lahko prevedli s »prišlek«, je kompleksen bojni strup, ki ga je razvijala Sovjetska zveza v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ena izmed njegovih komponent, poimenovana A 230, naj bi bila petkrat do osemkrat učinkovitejša od bolj znanega VX, s katerim sta po navedbah malezijskih in ameriških preiskovalcev februarja lani na letališču v Kuala Lumpurju dve napadalki ubili Kim Jong Nama, polbrata severnokorejskega voditelja Kim Jong Una.
Smrtonosen za žrtev, ne za storilca
Izvedenci navajajo, da gre pri komponenti novičoka za najnevarnejši in hkrati najtežje izsledljiv bojni živčni strup, kar so jih razvili. Uporaben je tako v tekoči kot trdi obliki drobnega prahu ter varen za uporabnika, saj je binaren. To pomeni, da je sestavljen iz dveh neškodljivih sestavin, ki šele skupaj reagirata kot strupena snov, kar teoretično pomeni, da ju je mogoče na izbrano žrtev prenesti na dveh različnih krajih in se ta šele naknadno zastrupi. Njegovo učinkovanje, usmerjeno predvsem na živčni in posledično vegetativni mišični sistem z uničujočim delovanjem na možgane, čutila, delovanje srca ter dihanje, je hitro. Pravega protistrupa ni. Takojšnja zdravniška pomoč mora biti zato usmerjena na dihala in srce, dekontaminacija, ki jo z zamudo izvajajo v Salisburyju med upravičeno zaskrbljenimi prebivalci, pa je preventivni ukrep pred strupeno snovjo na oblačilih in drugih predmetih, prek katerih bi lahko prišla v stik s kožo.
Strup četrte generacije
Da gre za strup tipa novičok, so ugotovili strokovnjaki v obrambnem in znanstvenem laboratoriju Porton Down blizu Salisburyja. Bojni strupi so sicer prepovedani z mednarodno konvencijo, ki velja od leta 1997, a ni zajela komponent, kakršna je novičok. Nekatere formule krožijo celo na spletu, toda dejanska sestava živčnih strupov tako imenovane četrte razvojne generacije ostaja neznana. Mednarodna javnost je za njihov obstoj prvič slišala v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je o tem ob sprejemanju konvencije o prepovedi kemičnega orožja pisal ruski znanstvenik Vil Mirzajanov. Zaradi izdaje državne skrivnosti se je kemik, ki naj bi sodeloval v projektu, znašel skupaj s še enim kolegom na sodišču, a ni bil obsojen, ker nobena od razkritih formul ni bila več tajna. Zdaj živi v ZDA, novinarjem pa je povedal le, da gre za zelo nevaren strup tudi v izjemno majhnih količinah in da se morajo tega prebivalci Salisburyja in preiskovalci dobro zavedati.
Velika Britanija, ki je prek Mayeve in zunanjega ministra Borisa Johnsona dala vedeti, da bo rusko nespoštovanje ultimata o posredovanju podatkov o novičoku razumela kot »nezakonito uporabo sile Rusije proti Združenemu kraljestvu«, je deležna solidarnosti evropskih držav in Nata. Vprašanje pa je, do kod so jo pripravljene podpirati v morebitnih protiukrepih. Britanski mediji so omenjali aktiviranje 5. člena pogodbe severnoatlantskega zavezništva, ki napad na eno članico obravnava kot napad na vse, a gre po mnenju večine za skrajno možnost. Bolj kot ne je jasno, da Rusija britanski zahtevi ne bo ugodila, prav tako kot London ne moskovski, naj ji razkrije, katerega »prišleka« pravzaprav ima v rokah.
