Z združitvijo obeh agencij si Kitajska obeta zapreti vrzeli na regulatornem področju v dveh najpomembnejših finančnih stebrih v državi in tako občutno zmanjšati obseg tveganj v domači finančni industriji. Poleg nadzorne in svetovalne funkcije je centralna banka v svoje roke dobila tudi zakonodajno funkcijo. Po trenutno znanih informacijah naj bi v novi ureditvi centralna banka predpisovala pravila, uredbe in zakone, združena agencija pa naj bi skrbela za njihovo pravilno izvajanje.
To izjemno pomembno in z vidika politične moči izjemno vplivno funkcijo naj bi domnevno podelili dosedanjemu viceguvernerju za finančne in ekonomske zadeve, Liu Heju. Njegova glavna naloga bo preprečevanje nastopa finančne krize, ki Kitajski grozi zaradi izjemno močne ekspanzije zadolževanja v zadnjih dveh desetletjih. Poleg tega bo imel izjemno vplivno vlogo pri pripravi in izvedbi reform v kitajskem finančnem sektorju, ki se poleg dolga sooča tudi z izjemno obsežnim in hitro rastočim vzporednim bančnim sistemom v senci (angl. shadow banking system). Koncentracija moči na enem mestu bi lahko v veliki meri poenostavila procese in pospešila izvajanje ukrepov in reform, vendar se v medijih, v luči nedavne odobritve dosmrtne predsedniške funkcije, že pojavljajo namigovanja, da naj bi s to potezo predsednik Xi samo še dodatno okrepil svoj (že tako izjemno močan) položaj v centralnem komiteju.
Po jesenski »petletki« smo pričakovali, da se bodo na Kitajskem že kmalu zgodile določene spremembe, vendar menim, da si je malokdo predstavljal, da bodo prišle v obliki, kot jo vidimo danes. Diktatura je (danes) v zahodni civilizaciji izjemno nepriljubljena oblika vladanja, pogosto povezana s temačnimi trenutki v zgodovini, kljub temu pa menim, da je treba Kitajski dati priložnost, saj po padcu berlinskega zidu najverjetneje nihče ni pričakoval, da bo za krmilom nove svetovne velesile v 21. stoletju komunistična partija.
