Mladi iz dneva v dan odgovarjajo na vprašanja o karieri. Od njih vsi pričakujejo jasno stališče, kaj je njihov cilj in kaj si želijo. Srednja šola odpira vrata v poklicne vode, pa tudi v svet in življenje samo. Na podlagi golih točk z mature in šolskega uspeha sistem razporedi, kam kdo sodi. Podvomimo lahko že o tej točki, ki odloča o posameznikovi prihodnosti. Je slon, ki ne more splezati na drevo, vreden manj od opice? Bi bila, ker mi ne gre zgodovina, kaj slabša zdravnica? Pri izbiri poklica pa smo ujeti tudi v družbena pričakovanja: ženska manj verjetno pomisli, da bi lahko bila dober fizik ali strojnik.
Odločitev, ki jo mladi sprejmejo pri še vedno zelenih 18 ali 19 letih, naj bi bila tista, od katere bodo živeli prihodnjih 40 let. Ves ta čas naj bi vztrajali v istih kalupih. Mladi se bojijo, da bodo na tej poti kaj kmalu ugotovili, kako zelo so zavozili svoje življenje. Kaj pa, če stavijo na izbiro, ki je »neoprijemljiva, v zraku, kaj boš s tem«? Življenje je mogoče zavoziti tudi na tak način.
Mlada generacija je ujeta med dve vrsti nasvetov. Nekateri jim sporočajo, naj se orientirajo v smeri, ki jim bo kar najbolj verjetno zagotovila delo in s tem tudi denar. Seveda je pomembno tudi zadovoljstvo, a s tem naj se mladi ukvarjajo pozneje. Drugi jih usmerjajo k razmišljanju, da bodo uspeli šele, če bodo pri svojem delu popolnoma zadovoljni – tudi če so si izbrali poklic, ki ni iskan. Najstniki, ki stojijo na razcepu teh dveh poti, se ozirajo po obeh. Izobražujejo se, da bodo nekega dne živeli samostojno, hkrati pa skušajo slediti svojim sanjam. Obkroženi so z ljudmi, ki o njihovih sposobnostih dvomijo, s takšnimi, ki so o njih prepričani, pa tudi s tistimi nekje vmes.
Mladim, ki se odločamo o svoji poklicni poti, so lahko v oporo starši, ki se pozanimajo o razmerah na trgu dela, a jih poleg deleža brezposelnosti v različnih poklicih zanimajo tudi želje njihovih otrok. V tem obdobju potrebujejo veliko razumevanja in podpore, a na koncu jim je vredno zaupati in predati vajeti. Morda bodo uspešni tudi tisti, ki ne bodo delali v poklicu, za katerega so se izobraževali. Dokončnih odgovorov, kam bo pripeljala katera odločitev, ni. Prav vsak korak, ki ga napravimo, odpira nova vprašanja.
