Severni Irec Jonathan Calderwood pri bogatemu francoskemu prvoligašu PSG skrbi, da so nogometna igrišča v karseda dobrem stanju. Kot vodja ekipe, ki skrbi za urejenost zelenice, bo ob izgradnji novega trening centra vodil ekipo 55 ljudi, ki bodo skrbeli za kar 32 igrišč, vključno z osrednjim stadionom Parc des Princes.
Calderwood je v Pariz odšel leta 2013 po priporočilu nekdanjega trenerja Liverpoola Gérarda Houllierja. Kar 12 let je sicer redno pobiral priznanja, ko je še deloval pri angleški Aston Villi. Tako je postal del zgodbe, v kateri želi Qatar Sports Investments nekdaj »zgolj francoskega prvoligaša« privzdigniti med najtrofejnejše evropske klube. Severni Irec je zadolžen, da so PSG-jeva igrišča med najboljšimi na svetu.
Po prihodu je potrdil točnost svojega slovesa, štirikrat zapored je bil Park princev izbran kot najboljše igrišče Ligue 1. Calderwood sicer ni edini Britanec, ki blesti na svojem področju po selitvi z Otoka. Na drugi strani francoske metropole za sloviti Stade de France, na katerem je leta 2016 potekalo evropsko nogometno prvenstvo, skrbi Tony Stones iz Yorkshira.
V španski prestolnici je zelenica kraljevega Santiaga Bernabea pod okriljem Paula Burgessa, ki v Madridu deluje že devet let, zatem ko se je preselil iz londonskega Arsenala, kjer je pomagal zasnovati stadion Emirates Stadium. Prav tako v Madridu se mu je pretekli oktober pridružil Španec angleških korenin Dan Gonzalez, ki je pred tem deloval pri Bournemouthu (stadion Vitality), kjer se je za odlično pripravo zelenice zanašal na najmodernejše znanstvene metode. Sedaj skrbi za Atleticov novi kompleks Estadio Wanda Metropolitano.
Nehvaležno delo, ki pa postaja vse bolj cenjeno
Z oskrbniki igrišč je podobno kot s sodniki, ki so najbolj opaženi takrat, ko pride do napak oziroma kaj ni tako, kot bi moralo biti. »Nihče ne opazi oskrbnika, ko je zelenica v popolnem stanju. Nekako tako, kot je z obiski zobozdravnika,« je za Independent odnos do specialistov za zeleno površino šaljivo povzel Richard Hayden, irski strokovnjak, ki je svetovalec za igralne površine na najvišji reprezentančni ravni (finala svetovnih prvenstev).
Calderman k temu dodaja, da nosijo oskrbniki dvojno odgovornost, saj morajo hkrati zagotoviti, da je na igrišču čim manj poškodb in da žoga po površini polzi karseda gladko. »Če smo nekoč »zgolj kosili travo«, je danes naše delo že bolj podobno varovanju klubskih investicij. Ko govorimo o igralcih, imamo tako rekoč vlogo zavarovanja.«
Zadnja tekma sezone v drugi angleški ligi odloča o tem, kdo bo napredoval v elitno druščino premier lige. »Finale končnice championshipa velja za tekmo vredno 100 milijonov funtov. Če žoga v kazenskem prostoru odskoči zaradi slabo pripravljenega terena in igralec zaradi tega zgreši, to lahko klub močno udari po žepu,« veliko odgovornost opisuje Calderman.
Zaradi tehnologije in splošnega napredka v športu, torej vse hitrejše igre, oskrbniki že zdavnaj niso več zgolj »vrtnarji, ki potiskajo kosilnico«. Upoštevati je potrebno zakonodajo glede pesticidov in gnojil, nepredvidljivo mikroklimo posameznih stadionov, nadgrajevati drenažne sisteme, mnogi že dalj časa prav tako uspešno uporabljajo moderno podtalno gretje oziroma posebne toplotne svetilke. Nič čudnega torej, da je Zlatan Ibrahimović, ko je še igral za PSG, v šali dejal, da Calderwoodu zavida medijsko pozornost, v francoskih medijih so ga namreč velikokrat izpostavili in mu ob tem nadeli vzdevek »angleški vrtnar«.
