Predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Dolenjska in Bela krajina Marjan Dragan se je ob robu ponedeljkove okrogle mize o vlogi in pomenu zapora Dob med osamosvojitveno vojno na omenjeni predlog za STA odzval, da je predlog, da bi člani veteranskih združenj in drugi ne nujno veterani pridobili orožje po nekem zakonskem ključu »nekoliko pretiran«.
S predlogom se ne strinja. »Vemo, za kaj se orožje uporablja. Rokovanje z njim je zahtevno, lahko pride do nesreče in škoda je, da bi se glede tega spustili na tako nizko raven,« je poudaril.
Namestnik ministra za notranje zadeve med osamosvojitveno vojno Bogomil Brvar je glede omenjenega predloga za STA zatrdil, da kaj takega »absolutno ni potrebno«. » Zakaj? Orožja ne potrebujemo,« je dodal.
Veteran, nekdanji vodja centra za vojne ujetnike v zaporu na Dobu in župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver je za STA menil, da za kaj takega "osebno ne čuti nobene potrebe". Če bi imel tako zakonsko možnost, pa bi jo verjetno izkoristil, je pristavil.
Veteran in nekdanji vodja centra za vojne prebežnike na Lanšprežu Janez Kukec je za STA ocenil, da potrebe, da bi imeli veterani orožje, ni. Vsak, ki bi ga želel imeti, ima namreč ob ustreznih pogojih možnost, da ga dobi kot denimo športni strelec ali lovec. Vojni veteran sicer orožja ne potrebuje, "za naša leta pa tudi ni več primerno", je še dejal.
Podobno je menil veteran in nekdanji dolgoletni novomeški policist Slavko Alojz Trontelj. "Če bo potrebno, bomo orožje že dobili. Kot upokojenec pa ga ne bi imel, saj sem ga pred tem preveč časa nosil," se je še odzval za STA.
Nekateri mediji so namreč nedavno poročali, da so na ministrstvu pripravili osnutek novele zakona o orožju. Vanjo naj bi vnesli določilo, po katerem bi bili do orožja upravičeni člani nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe in policije. Pri tem je bilo slišati opozorila, da naj bi bila nekatera od veteranskih združenj politično vodena in bi torej lahko dobili neke vrste oborožene paravojaške enote.
Ministrica Györkös Žnidarjeva je nato v sredo zatrdila, da gre zgolj za osnutek delovnega gradiva strokovnih služb oz. delovne skupine, ki še ni bilo usklajeno niti znotraj ministrstva. Prav tako se z njim ni seznanila niti sama, saj gre za gradivo v fazi, ko se minister z njim še ne ukvarja. "Delanje zaključkov na tej osnovi je zelo preuranjeno in na trenutke tudi neresno, ker namreč v tem trenutku ni nobene zgodbe," je poudarila.
