Vsi dosedanji poskusi, da bi Vilo Rafut, ki jo je na pobočju Kostanjevice leta 1909 zgradil arhitekt Anton Laščak, vrnili v življenje, so propadli. Ministrstvo za izobraževanje, trenutni lastnik vile, se je v brezizhodnem stanju odločilo, da jo proda na javni dražbi. S tem se strinja tudi novogoriški župan Matej Arčon, saj naj občina ne bi imela denarja za njeno prenovo in vzdrževanje. O prodaji bodo eno zadnjih besed v četrtek imeli občinski svetniki, v gibanju Goriška.si in sveže osnovanem Združenju za zaščito naravne in kulturne dediščine Rafutskega kompleksa pa temu ostro nasprotujejo, zato so tudi pripravili včerajšnji protest in svetnike pred odločanjem posvarili, da nekatere stvari niso naprodaj.
Aktivisti: Odložite javno dražbo
»Arhitektonsko edinstvena stavba, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, mora po našem prepričanju ostati v javni lasti in ponuditi kvalitetne vsebine z dodano vrednostjo ter nikakor ne sme postati predmet zasebnih interesov in prekupčevanj,« pravijo v gibanju Goriška.si. V združenju pa se sprašujejo, zakaj se s prodajo mudi ravno pred volitvami. »Je to prava popotnica kandidaturi Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture? Si ta naziv ob takšnem ravnanju sploh zaslužimo? Ne sprejemamo odgovorov, da so vse možnosti izčrpane, zato državo prosimo za odlog javne dražbe. Preudarno se o tem pogovorimo po volitvah,« poziva članica združenja Eda Kodrič.
V novogoriški občinski upravi poudarjajo, da so proučevali možnost neodplačnega prenosa vile na občino, če bi bil na razpolago neproračunski vir sredstev za njeno obnovo, sami pa da bremena obnove ne morejo prevzeti, zato se s prodajo na dražbi strinjajo.
Številni propadli poskusi
Razprave o rešitvi vile, enem redkih primerov neoislamske arhitekture v Sloveniji, potekajo že dolgo. Leta 2005 je država vilo in park odstopila v upravljanje Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU. Vanj so nameravali prenesti svojo raziskovalno postajo in skupaj s Politehniko (današnjo Univerzo v Novi Gorici) ustanoviti fakulteto za podiplomski študij. Načrti so propadli, leta 2010 je država napovedala prodajo vile. Občina je prosila za odlog prodaje in obstajala je možnost, da bi država vilo brezplačno prenesla na občino. A ker denarja za njeno obnovo niso našli na nobenem razpisu, se je tudi občina začela vile otepati. Nazadnje je država novega lastnika poskušala poiskati še prek javno-zasebnega partnerstva. Na razpis se je prijavil en sam ponudnik, a ni bil izbran.
Na ministrstvu za izobraževanje so tako prišli do sklepa, da obstaja zgolj ena pot: javna dražba. To pa – kot zagotavljajo v pogojih za javno dražbo – še ne pomeni, da bo morebitni kupec z vilo lahko počel kar koli. Ker je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, skupaj z Rafutskim parkom pa je varovana tudi kot naravna vrednota državnega pomena, bi moral kupec, četudi bi si v njej uredil zasebno stanovanje, javnosti zagotoviti dostop do vile in parka.
