Na novomeškem sodišču se v teh dneh odvijajo trije sodni spori v zvezi z novomeškim odlagališčem odpadkov oziroma Cerodom (Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske). Do poletja naj bi se po predvidevanjih konzorcija Helector-Riko končala obravnava v zvezi z njihovo tožbo, s katero zahtevajo od novomeške občine 1,23 milijona evrov z obrestmi zaradi neplačila izdelave projektne dokumentacije za projekt Cerod 2. Gre za gradnjo obrata za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, ki pa nikoli ni bil zgrajen.
Prav prekinitev Ceroda 2 leta 2015 in posledično izguba evropskega denarja sta bili povod tudi za tožbo posavskih in šentjernejske občine zoper novomeško kot nosilko projekta, od nje zahtevajo 5,56 milijona evrov. Glavna obravnava se nadaljuje 23. marca. Konec meseca pa se obeta še poravnalni narok med občino Šentjernej in Cerodom. V Šentjerneju so prepričani, da jim pripada polovica okoljske takse (537.000 evrov), ker leži del odlagališča Leskovec na njihovem ozemlju.
Šentjernej že prejema nadomestilo
A Šentjerneju ne kaže najbolje. Župana Radka Luzarja nam včeraj ni uspelo priklicati, je pa nedavno za Dolenjski list povedal, da del odlagališča, na katerem stoji čistilna naprava za izcedne vode, leži v občini Šentjernej. Ker po uredbi, ki velja od sredine 2013, taksa pripada občinam, v katerih leži deponijsko telo, po njegovih trditvah polovica takse pripada novomeški in polovica šentjernejski občini.
Čistilna naprava res stoji na katastrskem območju šentjernejske občine. Toda na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da čistilna naprava ni del telesa odlagališča in predstavlja drugo, z odlagališčem povezano tehnično dejavnost. »Posledično občini Šentjernej v skladu z določbami okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ne pripada,« so jasni na ministrstvu. Od sredine leta 2013 do konca 2017 je novomeška občina prejela skupaj 1,37 milijona evrov okoljske takse. Tožba sicer zajema obdobje do septembra 2015.
Kot ob tem poudarja direktor Ceroda Albin Kregar, sta novomeška in šentjernejska občina že leta 1999 podpisali sporazum o plačilu nadomestila za razvrednotenje in nevarnost za okolje. Tako je občina Šentjernej lani prejela dobrih 25.600 evrov oziroma 497.000 evrov v zadnjih desetih letih. »Občina Šentjernej ne more prejeti dvojnega plačila za isto stvar,« meni Kregar.
»Nenavadna« tožba petih občin
Nerazumljiva in nenavadna pa se zdi novomeškemu županu Gregorju Macedoniju tožba posavskih in šentjernejske občine zaradi prekinitve projekta Cerod 2. Ker so občine projekt, ki ga je vodila novomeška občina, ustavile, so posledično izgubile tudi že zagotovljena evropska sredstva. A kot je že večkrat poudaril Macedoni, so odločitev o prekinitvi projekta marca 2015 sprejele vse občine, tudi posavske in šentjernejska. Kot smo poročali, so občine za 32 milijonov evrov vreden Cerod 2, ki je predvideval gradnjo obrata za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO), pridobile 18,9 milijona evrov kohezijskih sredstev. Ker pa je mešanih komunalnih odpadov iz leta v leto manj, so se strinjale, da je projekt predimenzioniran, in ga ustavile.
Po zadnji odločitvi oktobra lani naj bi deset dolenjskih in belokranjskih občin (brez posavskih in šentjernejske, ki so odstopile od projekta) zgradilo manjši, 4,6 milijona evrov vreden obrat MBO s kapaciteto 25.000 ton na leto. Po terminskem planu naj bi poskusno obratovanje steklo v drugi polovici leta 2019.
