Mestna občina Velenje želi po sodni poti od Teša izterjati tri četrt milijona evrov. Toliko ji je namreč Teš ostal dolžan, potem ko je s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in Tešem maja 2014 podpisala sporazum, na podlagi katerega bi moral Teš v letih 2014, 2015 in 2016 vsako leto v proračun nakazati 750.000 evrov odškodnine. A denarja za leto 2016 občina do danes ni dočakala, zato ima župan Bojan Kontič zdaj vsega dovolj.
Ignorantski odnos Teša in HSE
»Ko se je začel graditi blok šest, smo bili deležni veliko obljub in zavez, kaj vse se bo v Šaleški dolini postorilo na račun gradnje. Sami pa smo se poskušali dogovoriti tudi za odškodnino, saj je gradnja s seboj prinesla določene dodatne vplive na okolje, predvsem večjo obremenjenost cest, ki jih je treba sanirati z občinskim denarjem,« je v podkrepitev mišljenja, da je občina do določene odškodnine zagotovo upravičena, pojasnil Kontič. Dodal je, da jim je tako z vodstvom premogovnika kot Tešem uspelo doseči dogovor in na osnovi tega so od leta 2011 do 2013 od Premogovnika v proračun dobili skoraj 1,3 milijona evrov, od Teša pa od leta 2010 do 2015 kar 3,1 milijona evrov. Za leto 2016 pa jim je ta po pogodbi ostal dolžan 750 tisočakov, prav tako so povsem zastali dogovori za sklenitev novih pogodbenih zavez. »Namesto denarja smo bili iz Teša in HSE deležni le zelo ignorantskega odnosa,« pove Kontič, ki se mu zdi višek vsega lanski občutni dvig cene toplotne energije za celotno Šaleško dolino. »Še vedno čakamo na podatke Agencije za energijo, da bomo videli, na osnovi česa je sploh prišlo do več kot 50-odstotnega dviga cen, saj imamo občutek, da so bili podatki o stroških pri proizvodnji toplotne energije pretirano ocenjeni,« meni Kontič, ki je vesel, da je informacijska pooblaščenka pred kratkim zavrnila pritožbo Teša glede vpogleda v podatke.
Za vse bi morali veljati enaki vatli
V Velenju si želijo, da bi vprašanje odškodnin uredili s sistemskim zakonom, tako kot to velja za Posavsko regijo, kjer dobijo občine na račun Jedrske elektrarne Krško dobrih osem milijonov evrov, čeprav je njen vpliv na okolje manjši kot v Šaleški dolini, kjer je to vidno, tako župan, celo s prostim očesom in ne potrebujejo nobenih dodatnih študij. »S tem pa bi vsem okoljem, v katerih zaradi proizvodnje energije nastaja določena škoda, zagotovili približno enake vatle za določanje višine odškodnin kot tudi za samo sanacijo degradiranega okolja, ki se je marsikje lotevajo s solo akcijami,« še pravi Kontič. Da je žalostno, da je treba take stvari reševati s tožbo, meni tudi odvetnik Boštjan Verstovšek. »Dejstvo je, da je pogodba, po kateri je Teš dolžan plačati 750.000 evrov velenjski občini, pravno veljavna. Upam pa, da na sodišču le ne bo treba vztrajati do konca in bomo to rešili že prej. Če ne, pa bomo sprožili postopke tudi pred evropskimi institucijami. Dejstvo namreč je, da naša oblast izjemno slabo skrbi za okolje, Teš in HSE pa na račun degradacije okolja kujeta ogromne dobičke,« pravi Verstovšek. Glede klavzule v pogodbi, po kateri Teš v primeru slabšega poslovanja velenjski občini ni dolžan plačati odškodnine in bi lahko morda Teš tožil občino ter dosegel ničnost pogodbe, pa Verstovšek meni, da poslovanje ni nujno tako slabo, kot kažejo bilance. »Je pa nasprotna tožba mogoča, saj papir prenese vse, še posebej v pravu,« je še dejal Verstovšek.
Generalni direktor HSE Matjaž Marovt je že lani, ko je bila zaradi neizplačila odškodnin v Šoštanju sklicana izredna seja, dejal, da podlage za izplačilo odškodnin pravzaprav ni. In da bi to lahko dolgoročno rešili le s sprejetjem zakona, podobno kot je to urejeno v Posavju. »Za to pa morajo seveda delati tisti, ki so za to zainteresirani,« je lani dejal Marovt, medtem ko težav z izplačilom v Tešu že nekaj časa ne komentirajo.
