Hrvaški premier Andrej Plenković zelo jasno izraža svoja stališča, ko gre za vročo hrvaško polemiko glede ratifikacije konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki je bila sprejeta v Istanbulu leta 2011. Niti približno nedvomno pa se ne izraža o vse glasnejših medijskih navedbah, da bo kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika evropske komisije na volitvah spomladi 2019.
Medtem ko je hrvaškim nasprotnikom ratifikacije konvencije, predvsem tistim znotraj HDZ, nedvoumno sporočil, da v njenih določilih ne vidi nobene »ideologije spola«, so v celofan zaviti njegovi odzivi na poročanja hrvaških medijev o morebitnem nadaljevanju kariere na vrhu bruseljske piramide.
Ni zanikal, je pa užival v ugibanju
Reški Novi list je v ponedeljek objavil informacijo o tem, da se bo Plenković v naslednjih nekaj mesecih odločil, ali se bo potegoval za nominacijo EPP, ko bo izbirala svojega kandidata za predsednika evropske komisije na kongresu v Helsinkih 7. in 8. novembra. Neimenovani viri v EPP so za reški časnik potrdili, da je Plenković izrazil zanimanje, da bi na položaju nasledil Jean-Clauda Junckerja. Domnevno naj bi že lobiral pri nekaterih vodilnih predstavnikih EPP. Plenković poročanja medijev ni nedvoumno demantiral, temveč je dejal, da ima »drugo delo« in da se kot predsednik hrvaške vlade ukvarja z reševanjem številnih težav v družbi. Ob tem je poskusil zanikati verodostojnost virov časnika, češ da so neimenovani, a je obenem prav tako neprikrito užival v medijskih ugibanjih o njegovi zasedbi osrednje pisarne v stavbi Charlemagne. Zadovoljno je ugotovil, da ljudje na Hrvaškem menijo, da imajo premierja, ki bi lahko postal tudi predsednik evropske komisije. Opazil je tudi, da so s ponedeljkovimi ugibanji nekateri želeli malo razburkati ozračje ravno na dan, ko so v HDZ razpravljali o istanbulski konvenciji.
Ideologija spola razburkala HDZ
Toda tudi brez medijskega podpihovanja Plenkovićevih ambicij, ki segajo onkraj zidov Banskih dvorov, je bilo na seji predsedstva HDZ razburljivo. Desno krilo stranke je nasprotovalo istanbulski konvenciji, kajti v dokumentu Sveta Evrope med vrsticami vidi uvajanje »nenaravne ideologije spola«, ki je za demokrščansko HDZ, hrvaško katoliško cerkev in druge konservativne kroge nesprejemljiva. Ta ideologija, trdijo nekateri, odpravlja razlike med moškim in žensko, torej tudi tradicionalno družino oziroma zakonsko zvezo, pri čemer gre očitno za zaroto homoseksualcev.
Plenković je kritikom sporočil, da potrebujejo še nekaj časa, da bi do konca razumeli bistvo in okvire konvencije, ki je usmerjena v zaščito žensk. Bivši hrvaški zunanji minister Davor Ivo Stier mu je zato poslal odprto pismo, v katerem trdi, da so Plenkovićeve izjave o nerazumevanju konvencije žaljive in zgrešene z očitnim namenom očrniti drugače misleče. Za Stiera je neodgovorno in škodljivo zahtevati od saborskih poslancev katolikov, da podprejo istanbulsko konvencijo, kajti »spolna identiteta ni enaka biološko določenemu spolu«. Stierovo izpostavljanje spolne ideologije nad bojem proti nasilju nad ženskami ni osamljeno mnenje v vrhu HDZ, Plenković pa bo verjetno poskusil omiliti spor z uvrstitvijo pomislekov nasprotnikov v obrazložitev, ki jo bodo objavili ob hrvaški ratifikaciji konvencije.
