Zavod mladi podjetnik je ob javnih podjetniških inkubatorjih pomemben člen slovenskega podpornega okolja za podjetnike, ki šele začenjajo svojo pot. Njihova posebnost je tudi, da ne ponudijo roke le podjetnikom z globalno idejo, temveč veliko pomagajo tudi tistim, ki želijo delovati v lokalnem okolju, čemur prilagajajo tudi obseg svojih dejavnosti. Trenutno iščejo nove sodelavce, in sicer imajo odprti delovni mesti novinarja in podjetniškega svetovalca. »Obe delovni mesti sta odprti za polni delovni čas, zato bi radi našli kandidata, ki bosta kompatibilna z našo ekipo,« pravi Borut Borštnik, soustanovitelj in direktor Zavoda MP, ki bo junija praznoval 11. obletnico delovanja.
»V tem času se je veliko spremenilo. Naš program za podporo podjetniških aktivnosti se je v teh letih razvijal in dopolnjeval, nenehno raste tudi seznam zaposlenih in sodelavcev. V ožjem jedru ekipe Zavoda mladi podjetnik je tako trenutno 10 ljudi, za izobraževanja pa imamo razpleteno mrežo 20 pogodbenih sodelavcev, gre predvsem strokovnjake, specialiste s specifičnih področij, ki jih vključujemo v izobraževanja, svetovanja in mentorstva,« pojasnjuje Borštnik.
Denar tako v vsebino kot infrastrukturo
Takšno delovanje se mu zdi bolj racionalno, saj z nižjimi stroški lahko ponudijo več pomoči podjetnikom. »Naš poudarek ni na fizični infrastrukturi, ampak na vsebinah, dogodkih, mentorstvu in individualnih svetovanjih. Tu nam je v izredno pomoč široka ekipa zunanjih strokovnjakov, ki jih ne potrebujemo za polni delovni čas, vendar pa so nam vedno na voljo, ko gre za področja, kjer so zahtevana specifična znanja. To nam omogoča določeno mero fleksibilnosti, hkrati pa je tudi nivo svetovanj lahko na bistveno višji ravni,« pojasnjuje Borut Borštnik, prepričan, da se veliko kandidatov v njihove dejavnosti vključuje prav zaradi portala mladipodjetnik.si, kjer objavljajo vsebine, namenjene podjetjem v fazi rasti.
Zavod MP se vse bolj uveljavlja tudi kot ponudnik prostorov za sodelo. Imeli so tudi že po 20 inkubirancev hkrati, vendar jih je precej že potrebovalo večje prostore in so si zato našli lastne pisarne. »Biti lastnik fizičnih prostorov je drago, hkrati pa prinaša tudi določeno stopnjo tveganja. Sodobna zagonska podjetja so namreč manj vezana na lokacijo kot tradicionalna, v porastu je način dela na daljavo. Kljub temu povpraševanje po sodelu raste iz leta v leto, trenutno so naše kapacitete polno zasedene in smo v fazi širitve,« o racionalni porabi sredstev, ki jih na trgu ni na pretek, razlaga Borštnik.
So pa v tem času našli podporo pri NLB, ki je Zavod MP prepoznala kot enega pomembnih členov podpornega okolja za podjetnike začetnike in jim v uporabo ponudila Center inovativnega podjetništva na Trgu republike v Ljubljani. »NLB CIP nam je tako na voljo za uporabo in na razpolago vedno, ko ga potrebujemo. V njem izvajamo marketinške delavnice, vse dogodke v sklopu Lastno podjetje? Zakaj pa ne!, junija letos bo v NLB CIP že četrto leto potekal izbor Mladi podjetnik leta. V centru smo preživeli tudi že dva celotna konca tedna, ko smo izvedli startup vikenda,« je dejal Borštnik, prepričan, da jim brez tega partnerstva ne bi uspelo zrasti v tako uspešno organizacijo.
Načrtujejo več kot sto izobraževalnih dogodkov
V načrtu imajo tudi širitev prostorov za sodelo, saj imajo bistveno več povpraševanja, kot imajo na voljo delovnih miz, še več povpraševanja pa pričakujejo, ko bodo v okviru razpisa ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo k samozaposlitvi spodbujali mlajše od 28 let. »Ogledanih imamo že nekaj nepremičnin, dogovori so v zaključni fazi,« v prihodnost pogleduje Borštnik, ki tudi za letos pričakuje občuten porast števila izobraževanj glede na pretekla leta. »Načrtujemo več kot sto dogodkov, ki se jih bo udeležilo med 3000 in 5000 obiskovalci. Večina dogodkov se bo odvijala v NLB CIP,« je povedal Borštnik, ki opaža tudi vse več zanimanja za individualna svetovanja, obljublja pa tudi, da bodo pomagali pri splošnih podjetniških »zagonetkah«, kakršna je denimo nova uredba o varstvu osebnih podatkov GDPR.
Kljub razlikam v primerjavi z velikimi členi podpornega okolja pa se trudijo biti povezovalni. »Pri naših aktivnostih tako ali drugače sodelujemo z veliko člani slovenskega podpornega okolja, od Tehnološkega parka Ljubljana, LUI, GZS, ekonomske fakultete, Ustvarjalnika do Štajerskega tehnološkega parka, Katapulta, Conde in drugih. Veliko je tudi neformalnih sodelovanj, recimo svetovalci zavoda za zaposlovanje k nam napotijo ogromno število tistih, ki iščejo specifične informacije, pri katerih jim sami ne morejo pomagati. Tovrstno priznanje nas zelo veseli,« pravi Borštnik.
