Vstop Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) julija 2016, ko je postala pridružena članica, je bil za podjetja dobrodošel. Zdaj se bistveno lažje vključujejo v Esine projekte, slovenskega znanja, drznosti in hitrosti pri izvedbi projektov pa si očitno želi tudi Esa. Njeni predstavniki so namreč pred dnevi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v Ljubljani 17 zainteresiranim podjetjem in ustanovam na delavnicah predstavljali razpise in program Prodex, enega od treh opcijskih programov, ki jih je v okviru pridruženega članstva izbrala Slovenija.
Najuspešnejši v splošnem tehnološkem programu
Naša država je bila do zdaj najuspešnejša v splošnem tehnološkem programu, medtem ko so na gospodarskem ministrstvu pri programu opazovanje Zemlje pričakovali več. V vse tri programe bo Slovenija v petih letih skupno vložila 15 milijonov evrov, devet milijonov evrov v splošni tehnološki program, pet v opazovanje Zemlje in enega v Prodex, ki je sicer znanstveni program.
»Vložiti bo treba precej več energije, da bomo v opcijskih programih, ki smo jih vplačali, uspešni,« poudarja dr. Sabina Koleša, vodja službe za sodelovanje z Eso, ki sicer ne skriva ambicij, da Slovenija postane polnopravna članica Ese prej kot v petletnem obdobju. Pogovore o polnopravnem članstvu želijo začeti že konec letošnjega leta.
Bosta pa prihodnjo pomlad v vesolje poletela prva slovenska satelita, ki so ju izdelali v podjetju Skylabs in v Centru odličnosti Vesolje.SI. O pogojih izstrelitve se z Eso še pogovarjajo. Sicer pa naj bi maja Slovenijo obiskal direktor Evropskega vesoljskega raziskovalnega in tehnološkega centra (Estec) Franco Ongaro, junija bodo na delavnicah podjetjem predstavili program opazovanje Zemlje, jeseni pa naj bi na Nizozemsko v Estec odpotovala gospodarska delegacija. V okviru programa Prodex razvijajo znanstvene instrumente oziroma eksperimente, ki na Esinih satelitih in satelitih sodelujočih ustanov in držav potujejo v vesolje. »Slovenci bomo težko prišli zraven, saj smernice določa znanost s svojimi inštituti, mi pa na tem področju preprosto nimamo dovolj kritične mase, razen če bi na to področje usmerili polovico Inštituta Jožefa Stefana,« je komentiral Marko Novak iz trboveljske gazele Dewesoft, ki v Esinih projektih prek partnerskih podjetij, kot je na primer sistemski integrator Clemessy, uspešno sodeluje že več let. Ni namreč skrivnost, da slovenska visokotehnološka podjetja razvijajo nove produkte bistveno hitreje, kot pa ustanova, kot je na primer Esa, sprejema odločitve o sofinanciranju.
Eso zajel plaz tehnološke opreme
»Esa je velik aparat, ki ima natančno določene postopke, ki jih spoštujejo, sicer bi bil kaos. Nam se zdi prepočasen in preveč birokratski, a ko se odločijo, se odločijo pametno oziroma ne delajo velikih napak. Mi smo za Eso nepričakovano hitri, saj lahko naredimo več, kot si Esa sploh upa zamisliti. Ni pričakovala veliko, zato jo je zajel plaz tehnološke opreme iz Trbovelj; šele sedaj se začenjajo zavedati, kaj jim lahko damo,« je slikovit Novak.
Poudarja, da države prav zaradi uspešnih slovenskih podjetij ne sme biti strah, da ne bo počrpala denarja, ki ga bo vplačala v programe. Sodelovanje z vesoljsko industrijo, ki nerada eksperimentira, vpeljava sprememb pa traja več let, je pravi tehnološki maraton, ki ga zmorejo samo podjetja, ki imajo na zalogi dovolj denarja, da si lahko privoščijo večletno čakanje. Prav zato se v tovrstne projekte zagonska podjetja ne morejo spuščati.
Milčinski: Še vedno lobiranje
Na MGRT z Eso delajo dobro, je prepričan Grega Milčinski, direktor Sinergisa, ki je razvil Sentinel Hub, revolucionarno rešitev, ki omogoča inovativen dostop do podatkov daljinskega zaznavanja in deluje v Amazonovem oblaku. Čas za prikaz satelitskih posnetkov so skrajšali z nekaj ur na le nekaj sekund.
»Dnevno sprocesiramo več kot milijon zahtevkov. Poleg 'naročnin' za storitev smo v preteklega pol leta sklenili za približno pet milijonov evrov pogodb, povezanih s tehnologijo Sentinel Hub, ter pridobili milijon evrov na razpisih Obzorje 2020. Ta sredstva sicer niso neposredno povezana s programi Ese, v katere je vključena Slovenija, so pa odličen kazalnik tako imenovanega multiplikatorja Ese, saj za nekajdesetkrat presegajo zneske, ki smo jih prejeli neposredno od Ese,« poudarja Milčinski.
»Na MGRT so predvsem poskrbeli, da ima Slovenija alocirana sredstva, kar omogoča sodelovanje naših podjetij, ki morajo sedaj narediti korak naprej, saj selekcijo prijav vsaj na področju opazovanja Zemlje opravlja Esa brez nacionalnih delegatov. Ni pa enostavno zmagati na teh razpisih, saj je očitno tu še precej lobiranja in imajo ustaljeni konzorciji prednost,« je prepričan direktor Sinergisa.
Njegovo podjetje je bilo uspešno pri skoraj vseh projektih, na katere so se prijavili. »Naša glavna omejitev so trenutno kadri, saj ne moremo začenjati novih projektov, dokler ne dobimo dovolj usposobljenega kadra, da bi lahko opravili naloge,« poudarja Milčinski.
