Problem, na katerega je opozorila revija Grihalakšmi, je dobro znan tudi doječim mamam v Sloveniji, a tega, da si bodo drznili stopiti v takšno akcijo v Indiji, res še nismo pričakovali. Revija je na naslovnici objavila žensko, ki doji otroka, pod njo pa napis: »Mame pravijo Kerali: Ne strmite, želimo dojiti.« Kerala je država v Indiji, v kateri izhaja Grihalakšmi, z naslovnico pa želijo razbiti tabuje, povezane z dojenjem, in opozoriti na neprimerno zgražanje ljudi, ko na ulici zagledajo mamo, ki med dojenjem razgalja prsi. Fotografija je močno razdelila javnost, družbena omrežja pa so vrela od debat, ali je primerna ali ne. Medtem je nekatere zmotilo tudi to, da ženska, ki ob prsi stiska dojenčka, ni mama otroka, ampak gre za indijsko manekenko, voditeljico in pisateljico Gilu Joseph. Pravo mamo je uredništvo skrilo v notranjost revije.
Mala revolucija z akcijo Dojite svobodno
Gre za prvo naslovnico v Indiji z doječo žensko, fotografija pa je del akcije Breastfeed Freely (Dojite svobodno), s katero bi radi ustavili sramotenje žensk, ki dojijo v javnosti. Gilu Joseph, ki sicer ni mama, ob predlogu za sodelovanje ni pomišljala, ampak je privolila vanj kljub močnemu nasprotovanju svoje družine, ker se zaveda, da se morajo ženske, ki dojijo v javnosti, nenehno soočati z nelagodjem in diskriminacijo. »Družba ženskam ne omogoča dojenja v javnosti in tega, da se bodo ob tem počutile varne. Je pa to, da lahko hranijo otroke, privilegij, ki ga imajo mame, in jih zaradi tega ne bi smelo biti strah ali sram,« je 27-letna manekenka povedala v videu, ki ga je na facebooku objavila revija, v intervjuju, ki ga je dala za revijo IE Malayalam, pa še: »Ali ni to lepa stvar, prijatelji? Zakaj mislite, da je narobe? Kateri bog bo jezen, če boste nahranile svojega otroka?«
Vsebina revije Grihalakšmi sicer ni progresivna tako kot njena naslovnica, saj je v njej več nasvetov, kako očarati moškega, kot besed o ženski emancipaciji, a je z akcijo vseeno podžgala revolucijo, ki se je začela že s kampanjo Breastfeed Freely. To je kot prva zanetila fotografija 23-letne doječe Indijke, ki jo je na facebooku objavil njen mož, ki pa ni pričakoval, da bo z ženo namesto razumnega razpravljanja o dojenju v javnosti doživel javni linč. Je bilo pa ogorčenje javnosti ob njegovi fotografiji tudi trenutek, ko se je urednik Grihalakšmija Moncy Joseph odločil za prelomno naslovnico in celotno izdajo posvetil doječim mamam, zraven pa obljubil še, da bo fotografije običajnih mam, ki dojijo v javnosti, objavljal tudi v prihodnjih številkah.
Gilu Joseph je zaradi naslovnice morala odgovoriti na veliko kritik, a je to, kar je sprožila, vseeno odtehtalo vse negativne komentarje v medijih in na družbenih omrežjih. »Morda to ne bo vodilo do revolucije v dojenju v javnosti, a gre za pomemben korak. Upam samo, da se ne bo končalo kot po navadi – z opravičilom urednika,« je na primer zapisal indijski pisatelj Paul Zachariah, o revolucionarni naslovnici pa so se razpisali tudi večji mediji po svetu.
Time razburil s fotografijo dojenja triletnega fanta
Dojenje v javnosti je žgoča tema povsod po svetu, od Amerike do Slovenije, z njim pa je bilo v preteklosti povezanih že nekaj aferic. Revija Time je leta 2012 na naslovnici objavila 26-letno Jamie Grumet, ki doji svojega triletnega sina, javnost pa je bila tako ogorčena, da je Grumetova, ki je fotografijo zagovarjala kot izjavo, da je to za otroka normalna stvar in da je ne bi smeli stigmatizirati, dobivala celo grožnje s smrtjo. Pred nekaj leti si je jezo žensk nakopalo tudi podjetje Facebook, ko je z zasebnih profilov začelo brisati fotografije doječih mam, ker naj bi kazanje bradavic kršilo njihovo politiko in so fotografije kot neprimerne označili uporabniki facebooka sami. Danes je njihova politika drugačna, mogoče tudi zato, ker je Mark Zuckerberg dojenje lahko spremljal doma, potem ko je pred dvema letoma dobil prvega otroka. Fotografije doječih mam podpirajo in pravijo, da je dojenje naravno in lepo ter se zavedajo, da je za mamo pomembno deliti svoje izkušnje na facebooku.
Prijaznejša prihodnost se, ko gre za dojenje v javnosti, obeta tudi pri nas. Lani poleti so ob svetovnem dnevu dojenja v ljubljanskem živalskem vrtu predstavili »klop, namenjeno materam dojenčkov za dojenje in previjanje na javnem mestu, s katero želijo mame spodbuditi, da brez zadržkov, skrbi ali sramu nahranijo otroka, kjer je to potrebno, ne da bi se ob tem počutile nelagodno«. Zakaj so pri podjetju Apollo, ki je klopco priskrbelo, izbrali prav živalski vrt, pa je drugo in po svoje tudi precej pomenljivo vprašanje.
