O peti generaciji brezžičnih omrežij se govori že nekaj časa, s tekočim letom pa počasi stopamo v obdobje prvih premikov pri postavitvi potrebne infrastrukture. Nekateri svetovni operaterji namreč napovedujejo, da bodo potrošniško omrežje na posameznih lokacijah postavili že letos, Južna Koreja je sposobnosti takšnega omrežja predstavljala med zimskimi olimpijskimi igrami. V splošno svetovno potrošniško rabo naj bi tehnologija prišla do leta 2020.
Večini potrošnikov je prehod na peto generacijo brezžičnih omrežij oziroma 5G zanimiv zaradi obljub o še hitrejšem dostopu do spleta s pametnimi napravami. Trenutna omrežja četrte generacije (4G) v teoriji omogočajo hitrosti do 150 megabitov na sekundo, v praksi se hitrost giblje med desetimi in 50 megabiti na sekundo. Pričakovane hitrosti omrežij 5G te vrednosti precej presežejo. V najboljših razmerah so teoretično mogoče hitrosti do deset gigabitov na sekundo. V nekoliko slabših razmerah je govor o nekaj sto megabitih na sekundo, tudi v najodročnejšem okolju naj bi računali s hitrostmi vsaj deset megabitov na sekundo. Za grob občutek, kaj takšne hitrosti pomenijo, gre dodati, da gigabit na sekundo pomeni prenos 125 megabajtov na sekundo. Za prenos datoteke velikosti dva gigabajta bi že s hitrostjo gigabita na sekundo potrebovali le 16 sekund. S standardno hitrostjo 50 megabajtov na sekundo bi potrebovali več kot pet minut.
Hitrost prenosa podatkov je le ena od prednosti, ki jih pričakujemo od omrežij 5G. Med drugim naj bi precej manj obremenilo baterije naših pametnih naprav, ki se zdaj ob povezavi na brezžično mobilno omrežje praznijo zelo hitro. Morda ste že opazili, da telefon, ko ni priklopljen na prenos podatkov, zdrži precej dlje časa med polnjenji. Precej pomembna je tudi obljuba, da bo omrežje 5G stanovitnejše in da bo zagotavljalo nemoten dostop do spleta tudi pri zelo velikih hitrostih premikanja uporabnika. To bo prišlo do izraza med drugim pri postavitvi infrastrukture za pametna vozila, ki bodo morala biti ves čas povezana z omrežjem, po katerem bodo med seboj lahko komunicirala in skrbela za varnejši in bolj tekoči promet. Izjemno pomembno je tudi to, da bo omrežje še odzivnejše. Da bi bila vožnja v povezanem prometu avtonomnih vozil kar se da varna, želijo s peto generacijo omrežja odzivni čas tega skrajšati na največ pet milisekund in na koncu celo na eno samo milisekundo.
Dodatna težava, ki naj bi jo odpravila naslednja generacija omrežij, je obremenjenost trenutnih omrežij. Ta se z vzponom pametnih naprav, ko ima vsak od nas vsaj en pametni telefon in še kakšno pametno uro, ter vse bolj tudi hišnih aparatov, kot so z internetom povezani hladilniki, srečujejo z vse večjim bremenom in vse večjo količino podatkov, ki jo morajo prenašati od ene lokacije do druge. Količine povezanih naprav se utegnejo v prihodnje še povečati.
Potrošniških naprav za 5G še ni
Čeprav se o tehnologiji 5G govori že nekaj let in se ponekod že pripravljajo na gradnjo potrebne infrastrukture, na trgu še ni potrošniških naprav, ki bi tehnologijo lahko izkoriščale. Tako bo očitno ostalo še nekaj časa. Prve potrošniške pametne naprave napovedujejo šele za prihodnje leto, so pa nekatera podjetja medtem predstavila prve sestavne dele naprav, združljive s tehnologijo 5G. Med ključnimi razlogi, da naprav še ni, je ta, da so morali znanstveniki za novo omrežje razviti posebne sprejemnike, sposobne loviti valovne dolžine, ki jih bo uporabljalo omrežje 5G. Zanimivo je, da še pred nekaj leti ni bilo jasno, ali so takšni sprejemniki sploh mogoči.
Razvoj je opaziti tudi pri ponudnikih komunikacijskih storitev, ki se pripravljajo na zagon omrežij 5G. Prejšnji teden so v Ljubljani predstavili izsledke kar dveh projektov, pri katerih je sodeloval Telekom Slovenije, izvedli pa so ju v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.
V projektu iCirrus so partnerji razvijali rešitve za gradnjo sistemov 5G s poudarkom na komunikaciji med napravami ter centraliziranim omrežnim radijskim dostopom in demonstrirali prenosne hitrosti sto gigabitov na sekundo v dostavnem segmentu omrežja in pet gigabitov na sekundo v radijskem dostopu, ki je na voljo uporabnikom. Pri projektu Charisma pa so se osredotočili na razvoj mehanizmov za razbremenitev omrežja, s čimer bi zagotovili pretok podatkov do končnega uporabnika po najkrajši možni poti, in razvoj varnostnih mehanizmov v konvergentnem virtualiziranem odprtem dostopovnem omrežju. Ključna vloga Telekoma Slovenije pri projektu Charisma je bila vzpostavitev testnega okolja ter priprava scenarijev za preizkus in validacijo različnih konceptov, kot so rešitve pametnih omrežij (smart grid), e-zdravje in internet stvari.
