Znano je, da se smučarski tek uvršča v sam vrh športnih aktivnosti. Primeren je za vsa starostna obdobja, tako za ženske kot za moške. Redna vadba vsestransko in učinkovito vpliva na človeški organizem.
»Na tekaške smuči lahko stopijo že nekaj let stari otroci, ki s sproščenim gibanjem na snegu postopoma usvajajo veščine drsenja na smučeh, prenosa teže s smučke na smučko in z gibanjem na snegu nadgrajujejo koordinacijo. Tudi za starostnike je smučarski tek, zlasti klasična tehnika, izredno priporočljiva oblika gibanja. Drsenje na tekaških smučeh v dvotaktnem diagonalnem koraku namreč blagodejno vpliva na sklepe in srčno-žilni sistem,« pojasni profesorica športne vzgoje, ki se je s tekom na smučeh seznanila in ga kasneje tudi vzljubila v petem razredu osnovne šole, Andreja Vrhovec Kavčič.
V tistem času so pri smučarskem tekaškem klubu Olimpija Ljubljana iskali mlade perspektivne tekače, in ker je bila vedno na stopničkah v šolskih krosih, so povabili tudi njo. Od takrat je že več kot štirideset let in ta njena ljubezen še vedno traja.
Maratonske babice
»Po končani tekmovalni karieri sem se kot profesorica športne vzgoje vsa leta trudila, da bi smučarski tek približala tudi svojim učencem. Ob tem sem bila tudi sama kar dosti aktivna in pred desetimi leti je v družbi nekdanjih tekačev dozorela ideja, da bi se preizkusili na tekmovanjih v svetovnih maratonih, imenovanih Worldloppet. Desetčlanska ekipa se nas je leta 2010 resnično podala na Švedsko na znameniti Vasaloppet, devetdesetkilometrski tek v klasični tehniki,« se spominja sogovornica.
Preizkušnjo so prav vsi uspešno končali in od takrat naprej se s tekaškimi prijatelji vsako leto udeležijo enega maratona. »Vključno z letošnjim v Rusiji se jih je nabralo že devet. Sama sem jih pretekla osem, lani sem maraton v Estoniji zaradi bolezni na žalost izpustila,« pove triinpetdesetletna tekačica, mama dveh hčera in babica vnučka. Glede na njeno izjemno energijo, mladosten videz in vitek stas bi ji človek prisodil vsaj petnajst let manj.
Udeležba na svetovnih tekaških maratonih še zdaleč ni namenjena zgolj zadovoljevanju tekmovalnega duha. Velik pomen imajo tudi kakovostno preživljanje prostega časa v družbi enako mislečih, prijetna druženja, nova poznanstva ter, ne nazadnje, potovanja in raziskovanja turističnih biserov, kulture in gastronomije po vsem svetu.
Maratoni, ki so kar precejšen finančni zalogaj, so namreč vsako leto organizirani v dvajsetih različnih državah (v Evropi, Južni in Severni Ameriki, na Japonskem in Kitajskem, v Avstraliji in na Novi Zelandiji). Dolgi so od dvainštirideset do devetdeset kilometrov. Tekmovanja potekajo v obeh tehnikah teka – klasični in prosti oziroma skating tehniki. »Če pretečeš deset maratonov, od tega mora biti vsaj eden zunaj Evrope, prejmeš naziv master. Ta tekačem pomeni nekaj posebnega. Gre za nekakšen prestiž,« zaupa Vrhovec-Kavčičeva.
Nepozabna izkušnja
Minuli teden je skupaj s štirinajstimi rojaki, od tega je bilo pet »deklet 50+«, sodelovala na znamenitem Demino maratonu v Ribinsku v Rusiji. Slikovita proga ob prostranih gozdovih in v čudoviti naravi je bila dolga petdeset kilometrov. »Treba je bilo preteči dva kroga v drsalni tehniki. Ta maraton je eden izmed težjih, saj del proge poteka po terenu svetovnega pokala v smučarskih tekih. Poleg tega so letos temperature padle na dvajset stopinj Celzija pod lediščem, zaradi česar so se gledalci gibali predvsem na startno-ciljnem prostoru. Ob progi je bilo tako zelo malo navijačev, ki znajo udeležencem maratona s spodbudo precej olajšati 'boleče' tekaške trenutke,« pravi Andreja Vrhovec Kavčič.
Maraton v Rusiji ji bo ostal v spominu predvsem po izredno nizkih temperaturah in težki progi ter gostoljubju domačinov. Prav tako se ni pozabila zahvaliti rojakoma Vesni in Marku Luštreku, ki že nekaj let živita in delata v Rusiji: »Vsa ekipa jima je neskončno hvaležna, da sta nas tako lepo sprejela, nam pomagala glede organizacije transporta, nastanitve in vsega, kar sodi k prijavi na maraton. S svojim gostoljubjem sta nam še polepšala dneve v Rusiji.«
Dobra stran smučarskotekaških maratonov po svetu so torej tudi številna potovanja in ogledi znamenitosti posameznih krajev. »Letos smo si v prijetni družbi ogledali veličastno glavno mesto Moskvo, si privoščili številne lepe skupne trenutke in še marsikaj, zaradi česar se bom v Rusijo zagotovo vrnila. Aprila ob zaključku sezone nas z ekipo čakata večerja in bovling, pika na i druženj pa bo določitev destinacije našega naslednjega maratona,« dodaja Andreja Vrhovec Kavčič.
Na lovorikah ne namerava počivati. Zdrav duh v zdravem telesu bo s tekom, gorskim kolesarjenjem, pilatesom, tenisom, golfom in še kakšno drugo aktivnostjo superbabica krepila tudi spomladi, poleti in jeseni. Takrat bo zagotovo že nestrpno čakala na svojo najljubšo podlago pod nogami – sneg. Očitno nepisano tekaško pravilo enkrat tekač, za vselej tekač le ni iz trte izvito…
