Že tako zbeganega Janeza so še dotolkli, ko je izvedel, da se je ta manira razširila celo med redovnice. »O, ti grešnice,« je pomislil, »pa saj one so se poročile z Bogom in morajo potrpeti v tuzemskem življenju. Kam gre ta svet?« Si predstavljate, nočejo več vstajati ob zori, da pripravijo zajtrk za duhovnika ali škofa, da čez dan operejo in zlikajo perilo, da delajo do poznega večera, ko postrežejo večerjo, pospravijo posodo in šele nato gredo spat (včasih tudi same). Skratka, nočejo biti več služkinje.

Z viharjem Me Too se jim obeta prva zmaga. Pile bodo lahko kavo v istem prostoru s škofom. Seveda bodo kavo kuhale še vedno one in vprašanje je, če bodo sedele za isto mizo s škofom, toda nekaj napredka je pa le. Kaj je cilj tega gibanja redovnic? Popolna enakopravnost spolov tudi v Cerkvi. Ko bodo, recimo, na sode dneve kavo kuhale redovnice, na lihe pa škofje in bodo srkali kavico v istem prostoru za isto mizo. Mogoče bo za prijetno vzdušje kakšna redovnica uščipnila škofa, kaj vem kam, za lička, recimo.

No, do te idile je še daleč, čeprav je rahlo radikalen papež Frančišek par besed namignil redovnicam v prid. Toda hitro se je prilagodil cerkveni večini in zatrdil, da je vprašanje ženskega duhovništva zaprto, celo nedotakljivo. Za svoj eksces v prid redovnicam je sobratom izjavil: »Oprostite mi, če sem malo feministično naravnan.« Me Too. Glej, glej, kdo bi si mislil, da imava s sedanjim papežem nekaj skupnega?

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani