Katere veroizpovedi si?

Ajla: Sem islamske veroizpovedi.

Luka: Sem pripadnik pravoslavne oziroma ortodoksne vere.

Ali je vera pomemben del tvojega življenja in življenja tvoje družine?

Ajla: V moji družini kar precej skušamo slediti verskim načelom, jih spoštovati in ceniti.

Luka: Vera ni pomemben dejavnik v mojem vsakdanjem življenju, praznujemo le večje praznike.

Ali praznujete verske praznike in kako? Kaj pa božič?

Ajla: Praznujemo skupaj z družino, se družimo in zaznamujemo za nas pomembne dogodke, kot so prvi dan islamskega leta, Mohamedov rojstni dan, praznovanje ob koncu meseca ramazana, ki ga praznujemo tri dni, ter kurban bajram, ki mu namenimo štiridnevno praznovanje.

Luka: Praznujemo božič, in sicer tako tistega 25. decembra kakor tudi 7. januarja. Praznujemo veliko noč in dan svetega Nikole.

Ali se ti in tvoja družina udeležujete verskih obredov? Kako redno?

Ajla: Ko sem bila mlajša, sem se redno udeleževala obredov ob postnem mesecu (po končanem dnevnem postu), zdaj se jih ne udeležujem tako pogosto. V moji družini smo verni, vendar ne toliko, da bi se vsak dan udeleževali molitev v mošeji. Kljub temu opravljava skupaj z bratom verske obrede doma.

Luka: Verskih obredov se ne udeležujemo, starejša generacija (babi in dedi) pa gre dvakrat na leto, za večje praznike, v pravoslavno cerkev v Tivoliju.

Ali si veren zaradi družine in tradicije ali zaradi »sebe«?

Ajla: Kot otrok vere nisem še toliko razumela, molitve sem opravljala le zaradi očeta, ki naju je skupaj z bratom učil in seznanjal s ključnimi podrobnostmi vere. Zdaj sem v veri našla duševni mir in svobodo ter jo prevzela bolj liberalno.

Luka: Delno sem veren zaradi sebe, delno zaradi družine.

Ali ti vera zapoveduje kakšne omejitve? Ali ti je bilo zaradi njih kdaj neprijetno med vrstniki, ali si imel težave?

Ajla: Islam ima kar precej omejitev, vendar v dobro človeku, saj mu pravzaprav delajo samo preglavice, na primer alkohol, svinjsko meso, ki je nečisto. Poleg prašiča ne smemo jesti psa, lisice, osla. V islamu so prepovedana posojila z obrestmi in igre na srečo ter uveljavljene osnovne prepovedi, kot so ne kradi, ne laži, spoštuj starejše… Osebno mi ni bilo nikoli neprijetno zaradi vere, saj ne prakticiram radikalnega islama oziroma živim v bolj liberalno usmerjenem islamu, za katerega menim, da je svobodnejši in pravilen. Kot primer vam lahko navedem, da večino časa ne jem svinjine ter ne pijem alkohola zaradi verskih obredov, pri katerih moraš biti čist in predan Bogu.

Luka: Ne, vera mi ne zapoveduje nobene omejitve, zahteva le upoštevanje splošnih moralnih norm, kar je značilno tudi za pripadnike drugih ver, pa tudi nevernike. Zaradi vere nisem nikoli imel težav, ker nisem verski fanatik.

Si bil kdaj žrtev zbadljivk in žalitev zaradi svoje veroizpovedi? Kako se odzoveš nanje?

Ajla: Velikokrat so me žalili ljudje, ki niso seznanjeni z bolj liberalnim islamom in evropske muslimane primerjajo z radikalnim islamom, kot je v Savdski Arabiji, Iranu ter nekaterih arabskih državah.

Luka: Nikoli nisem bil žrtev zbadljivk.

Kakšen je odnos do žensk in njihov položaj v vaši veri? Kaj misliš o tem?

Ajla: Niti v eni religiji, ki jo poznamo v današnjem svetu, ženska ni enakopravna moškemu.

Luka: Ženske ne morejo postati najvišji verski služabniki. Kakor v rimskokatoliški veri ženska ne more biti papež, tudi v ortodoksni veri ne more biti patriarh.

Kaj ti je všeč pri tvoji veri in kaj ne?

Ajla: Islam v prevodu pomeni mir. Naša vera ne pozna diskriminacije na podlagi slojev, vere, barve kože in narodnosti. Nasledstvo, bogastvo in družinska čast so le trenutek. Islam spoštuje vse religije in za vse predvideva, da izvirajo od Boga. V islamu je ženska zaščitena in je steber vsake družine, vendar pri šeriatskem pravu so ženske neenakopravne moškim in so jim podvržene.

Luka: Tega, kaj mi je pri veri všeč in kaj ne, ne bom komentiral, ker nimam izdelanega mnenja.

Kaj ti osebno pomeni vera?

Ajla: Ob veri se počutim bolj varno, duševno izpolnjeno, srečno in predano Bogu, ker me ne uči ničesar slabega.

Luka: Da mi občutek duhovnosti, da je nekaj nad nami, da po smrti ni konec – in me s tem obvaruje pred depresijo. Da mi tudi občutek pripadnosti.

Boš svojo vero in navade, povezane z njo, prenašal na svoje potomce?

Ajla: Vera, ki sem ji predana, me izpolnjuje in osrečuje – to si želim tudi za svoje potomce.

Luka: To, kar bom prenašal na potomce, je odvisno od osebe, s katero bom potomce imel, ampak vsekakor potomci ne bodo verski fanatiki. Če bom že kaj prenašal, bodo to res najosnovnejši elementi vere.

Si del verske skupnosti? Kakšna je njena povezanost in kakšno vlogo imajo mladi v njej?

Ajla: Sem del verske skupnosti v Ljubljani. Pri verouku imajo otroci možnosti spoznavanja, druženja in učenja vere skozi različne zgodbe, ki jih sprva pripovedujejo v obliki pravljic zaradi lažjega razumevanja. Skozi čas otroci odraščajo in širijo vero.

Luka: Ne morem reči, da sem lojalen član pravoslavne skupnosti, ki se redno udeležuje verskih obredov, vsekakor pa se že kot verujoči počutiš, da si del neke celote. Vseeno bi rad poudaril, da ne vidim velike razlike med rimskokatoliškimi verniki in pravoslavci, morda le to, da pravoslavna vera ponekod dodatno izraža balkanske korenine.