Prvič po skoraj 60 letih, po obdobju bratov Castro - voditelja komunistične revolucije Fidela, ki je umrl leta 2016, in Raula - bo predsednik otoške države postal nekdo, ki ni sodeloval v revoluciji leta 1959. Njegovo ime bo znano 19. aprila, ob 57. obletnici zmage v Prašičjem zalivu, ki ga na Kubi slavijo kot prvi poraz ameriškega imperializma v Latinski Ameriki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več kot osem milijonov volilnih upravičencev bo lahko danes od 15. ure po srednjeevropskem času volilo 1265 delegatov za 15 pokrajinskih skupščin in 605 članov narodne skupščine med kandidati, ki so člani vladajoče komunistične partije ali sindikatov in študentskih organizacij, ki so blizu vladi. Politične stranke nimajo kandidatnih list, ampak so kandidati »izbrani na podlagi zaslug, sposobnosti in angažmaja ljudi«, je lani dejal Raul Castro in poudaril, da »gre za resničen obraz socialistične demokracije«.
Volilne kampanje tako ni bilo, ne zborovanj in reklam, nihče od kandidatov pa ne kandidira kot član stranke.
Edini vidni znak volitev so fotografije in biografije kandidatov, ki so objavljene na javnih krajih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kandidati medtem brez prisotnosti medijev obiskujejo kraje in podjetja in se srečujejo z ljudmi. Kljub temu volilna udeležba, kar oporečniki pripisujejo pritisku oblasti, nekateri pa občutku dolžnosti, redno dosega okoli 95 odstotkov. Letos je interes še večji, saj izbirajo naslednika družine Castro.
Več kot polovica kandidatov za narodno skupščino so ženske
Med kandidati, bodočimi člani parlamenta, so člani vodstva komunistične partije, med njimi tudi Raul Castro, njen prvi generalni sekretar, pa tudi zgodovinske osebnosti revolucije. Več kot polovica kandidatov za narodno skupščino - 322, so ženske. Po volitvah bo novi sklic parlamenta imenoval 31-članski državni svet, ki bo med svojimi člani izbral novega kubanskega predsednika.
Raul Castro je predsednik države deset let, kar si je sam določil kot najdaljše obdobje za opravljanje predsedniške funkcije. Lani je napovedal, da se za tretji predsedniški mandat ne bo potegoval. Po ocenah poznavalcev ga bo na položaju nasledil prvi podpredsednik, 57-letni Miguel Diaz Canel, inženir, ki je bil tudi minister za izobraževanje. Gre za pričakovan korak, potem ko mu je Raul Castro v zadnjih letih namenil najbolj viden položaj.
Večjih sprememb ni pričakovati
Je čisti produkt komunistične partije in čeprav se je rodil po revoluciji, je zagovornik kontinuitete. »Še vedno bo predsednik Kube, ki bo branil revolucijo in sledil tovarišem iz ljudstva,« je glede novega predsednika zagotovil novembra lani. Večjih sprememb ni pričakovati tudi zato, ker bo Raul Castro vladajočo stranko vodil vsaj še do naslednjega kongresa leta 2021, ko bo star 90 let. Prav tako bo izvoljen v parlament in bo imel še vedno velik vpliv na vojsko.
Raul Castro je oblast začasno prevzel leta 2006, ko se je njegovemu starejšemu bratu Fidelu poslabšalo zdravje, nato pa je uradno postal predsednik leta 2008. Fidel je umrl osem let kasneje v starosti 90 let. Raulova vlada je uvedla gospodarske reforme in dovolila več zasebnih malih podjetij, medtem ko še vedno veljajo stroge omejitve za zasebno podjetništvo. Oporečnike še vedno zatirajo, a mnogi Kubanci cenijo pridobitve, ki jih je prinesla revolucija, kot so brezplačno šolstvo in zdravstvo ter nizke cene stanovanj. Prestolnica Havana je varno mesto, kjer je mogoče le redko videti brezdomce ali berače, navaja dpa. Gospodarstvo po recesiji leta 2016 okreva. Lani so zabeležili 1,6-odstotno gospodarsko rast, predvsem zahvaljujoč kmetijstvu in turizmu. A življenje za večino Kubancev ostaja težko, saj zaslužijo malo, težave pa so tudi pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potrebščin. Glavni vir dohodka je denar kubanskih emigrantov, ki jih je več sto tisoč v ZDA, Mehiki in Španiji.
Ameriška administracija predsednika Donalda Trumpa je uvedla nekaj omejitev glede potovanj in poslovanja s Kubo, potem ko je prejšnji predsednik ZDA Barack Obama stopil na pot otoplitve odnosov.
