Angela Merkel
Nemška kanclerka si je svojo udeležbo med najpomembnejšimi ženskami na svetu in v Evropi z lansko zmago na nemških volitvah in s komaj sklenjeno koalicijo s socialdemokrati gotovo podaljšala še za nekaj let, saj na gospodarskem in političnem obzorju ni videti močnejše ženske. Političarka, ki se je sicer rodila (1954) protestantskemu pastorju in učiteljici angleščine in latinščine v Hamburgu, je vso svojo mladost preživela v Vzhodni Nemčiji (Quitzow, Templin, Leipzig, Berlin), kjer je tudi študirala in diplomirala iz fizike na Univerzi Karla Marxa v Leipzigu. Angela Kasner se je leta 1977 poročila z Ulrichom Merklom, vendar se je hitro ločila, priimek pa je obdržala. Leta 1986 je doktorirala, padec berlinskega zidu je pričakala v opoziciji. Po združitvi držav je postala članica Krščansko-demokratske unije, leta 1994 ministrica za okolje, leta 2005 pa je kot kandidatka za kanclersko mesto na volitvah prvič zmagala in od takrat ima mesto predsednice nemške vlade formalno ves čas v rokah. Neformalno pa ji (tudi) Forbes hkrati pripisuje mesto vodje Evropske unije.
Theresa May
Mayeva mora brexit opraviti, kljub ne ravno idealno visoki podpori angleškega ljudstva, do aprila 2019, pravijo. Težko breme za 61-letno Thereso, rojeno Brasier, po očetu uslužbencu in duhovniku anglikanske cerkve. Študirala je na Oxfordu, leta 1980 se je poročila z bankirjem Philipom Mayem, konec koncev je tudi sama delala v bančnem sektorju. Mayeva je sladkorna bolnica, noro zaljubljena v modo, predvsem ljubi čevlje, doma pa ima veliko zbirko kuharskih knjig. Po odstopu Davida Camerona je od leta 2016 predsednica konservativcev in britanske vlade.
Christine Lagarde
Francoska pravnica in političarka (1956) se je šolala tako v Franciji kot v ZDA, kjer je delala v odvetniški multinacionalki Baker McKenzie. V francoski vladi je bila ministrica za industrijo, en mesec ministrica za kmetijstvo in od leta 2007 do leta 2011 ministrica za finance. Očitno je bila uspešna, saj so jo takoj zatem zaposlili kot direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Zamenjala je Dominiquea Strauss-Kahna. Lagardova ima dva otroka, dvakrat se je poročila in ločila, zdaj pa živi z odvetnikom in podjetnikom Xavierjem Giocantijem.
Ana Patricia Botín
Družina Botín ima tradicionalno pomembno vlogo pri največji španski banki Santader. Ana Patricia, ki je sicer študirala na ameriških univerzah, je že četrta generacija na čelu te pomembne banke. Botinova je sicer razpeta med Londonom, kjer ima veliko razkošno stanovanje, in Švico, kjer imata z možem bankirjem in nepremičninarjem Guillermom Mariáteguijem vikend za zimske dni. Je tudi direktorica Coca-Cole, v zadnjem času pa je zelo znana po kampanjah za bolj človeški kapitalizem. Ana Patricia Botín (1960) je deveta najvplivnejša ženska sveta.
Federica Mogherini
Bivša italijanska zunanja ministrica, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, velja za žensko, ki si je zelo prizadevala za uveljavitev sporazuma pri zaustavitvi iranskega jedrskega načrta. Lani pa je postala ena največjih kritičark ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Želi si, da bi imela Evropska unija večjo vlogo v mednarodni skupnosti, pa naj gre za vpliv na klimatske spremembe ali vojno proti terorizmu. Mogherinijeva (1973) je članica Demokratske stranke in meni, da je (tudi) islam del evropske preteklosti in prihodnosti.
Isabelle Kocher
Na čelu enega največjih podjetij v Franciji je ena najuspešnejših direktoric na svetu. Isabelle Kocher (1966) vodi Engie, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in distribucijo zemeljskega plina in električne energije. Engie ima več kot 150.000 zaposlenih, Kocherjeva, ki ima sicer inženirsko diplomo ter magisterija iz kvantne optike in fizike, pa je v podjetju predsednica uprave od leta 2016, ko je začela uveljavljati pomembne spremembe, predvsem v zvezi s čistejšo energijo – in uspela. Od leta 1989 je poročena z Laurentom Kocherjem in ima pet otrok.
Kraljica Elizabeta II.
Angleška kraljica, rojena leta 1926, je na vseh pomembnih lestvicah, ki jih ponujajo spletni mediji – največkrat sicer kot najbolj neokusno oblečena ženska na svetu. Pri Forbesu, na lestvici najvplivnejših, pa so poudarili predvsem njeno starost, saj gre za gospo, ki je na vrhu svojega kraljestva že od leta 1952, s kraljem Philipom pa je poročena že od leta 1947. Ob 65-letnici vladanja naj bi dobila več kot 17.000 pisem z dobrimi željami, kar je bojda tudi rekord, še posebej v času elektronske pošte. Ob tem gre seveda tudi za najstarejšo vladarico na svetu.
Emma Walmsley
Oseminštiridesetletna Angležinja je od lanskega aprila predsednica uprave ene največjih farmacevtskih multinacionalk GlaxoSmithKline. Njen oče sir Robert Walmsley, pomemben britanski viceadmiral, ji je omogočil študij na Oxfordu, potem pa je dolgo delala v L’Orealu in v Novartisu. Zdaj je prva ženska na čelu velikanskega farmacevtskega podjetja in po prvih odzivih se zdi, da hoče podjetje napraviti bolj človeško, še posebej v zvezi z razvojem zdravil za dihala in aids. Emma Walmsley je poročena in ima štiri otroke.
Beata Maria Szydlo
Bivša poljska premierka (rojena 1963) je od novembra sicer podpredsednica poljske vlade. V času, ko je delovala kot premierka, je pustila, to lahko rečemo, kar globok pečat v domači in v evropski politiki. Ženska, ki pravi, da prisega na tradicionalne krščanske vrednote, je za Forbes pomembna zaradi posebne družinske politike, ki za vsakega otroka družinam ponuja po 140 evrov mesečno. V ta program štejejo tudi posebej ugodno socialno, stanovanjsko, zdravstveno, davčno in ekonomsko politiko, ki pa, upamo si trditi, izključuje imigrante.
Kolinda Grabar Kitarović
Ni se lahko pogajati z žensko, ki jo ameriški mediji (pa tudi politika) uvršča tako visoko na lestvici najpomembnejših osebnosti modernega sveta. In Forbes v enem stavku zapiše, zakaj je tako: 50-letna predsednica Hrvaške se zavzema za to, da bi Hrvaška na otoku Krk zgradila plinski terminal, prek katerega bodo distribuirali energijo v zahodno Evropo in baltske države, kar bi moralo prispevati k zmanjšanju evropske energetske odvisnosti od Rusije. Bomo videli, kako se bo Grabar-Kitarovićeva odzvala na množične demonstracije domačinov s Krka.
