Gordonov glavni argument je, da je stoletje po ameriški državljanski vojni – nekako od 1870 do 1970 – prineslo gospodarsko revolucijo brez primere, ko so inovacije, na primer elektrika in vodovod, hitro povečale produktivnost ter povsem spremenile način življenja množic. Njegovo stališče je, da so današnje inovacije – še posebej digitalna tehnologija, strojno učenje in umetna inteligenca – morda res osupljive, a nimajo takega potenciala za znatno povečanje produktivnosti. Gordon je tako pesimističen predvsem glede ponudbe, čeprav tudi poudarja, da neenakost dohodkov prav tako l

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.