Iz statistike države, po kateri se vsaka tretja ženska srečuje s fizičnim ali spolnim nasiljem njenega partnerja, štiri deklice od desetih pa se poročijo pod osemnajstim letom starosti, je možno sklepati, da so ženske v moških očeh še vedno razumljene kot njihova lastnina. Tudi porast umorov žensk v zadnjih mesecih kaže, da moški po lastnem mnenju lahko z ženskami počnejo, kar se jim zahoče.
Zgolj v okolici mesta Entebbe so policisti odkrili trupla dvajsetih žensk, ki so kazale znake spolnega nasilja, policija pa sumi, da gre tudi za družinske umore. Takšnemu nasilju se Ogwenga ne želi zapostaviti zgolj z delom v policiji, temveč tudi z aktivizmom zunaj policijske postaje. Ogwenga samega sebe opisuje kot feminista in občasno v skupnih akcijah z drugimi policisti opozarja na spolno nasilje v državi. Lani si je tako denimo nadel petke, čez ramo poveznil žensko torbico in se v posmeh mnogih sprehajal po ulicah Kampale.
Letos je s kolegi šel še korak dlje. Na hrbet so si s trakom na tradicionalen način privezali dojenčke, tako kot jih prenašajo ženske. Ob tem so na glavah prenašali lončene posode ali kupe dračja, prav tako, kot to počnejo številne ženske v državi, ki ob dnevnih opravilih skrbijo tudi za naraščaj. S kolegi tako poskuša spremeniti stališče moških glede tega, kaj je žensko in kaj moško delo.
Nekaterim je celo odprl oči. A mnogi zagovorniki človekovih pravic opozarjajo, da takšne akcije še zdaleč ne zadostujejo za to, da bi se razmere dejansko spremenile. Vladi očitajo, da proti nasilju nad ženskami ne stori dovolj, policija pa pogosto v njihovih očeh nima dobre podobe, saj vedno znova zatira protestnike na protivladnih demonstracijah.
