Slaba dva tedna po objavi imen ministrov krščansko-demokratske stranke (CDU) v četrti vladi kanclerke Angele Merkel so tudi koalicijski socialni demokrati (SPD) uradno sporočili imena svojih ministrskih kandidatov. Šest mest v prihodnji nemški vladi bodo zasedli Olaf Scholz (finančni minister), Heiko Maas (zunanje zadeve), Katarina Barley (pravosodje), Franziska Giffey (družina), Svenja Schulze (okolje) in Hubertus Heil (delo in sociala). Podobno kot ministrska ekipa CDU bo tudi socialdemokratska starostno in po političnem stažu na visokih položajih mešana. In enako kot kanclerka pri CDU Giffeyjeva prihaja iz vzhodnega dela države.

Scholz iz Hamburga spet v Berlin

Scholz ima od vseh socialnih demokratov v vladi največ političnih izkušenj, saj je v vrhu nemške politike že poldrugo desetletje. Leta 1958 v Osnabrücku rojeni Scholz je namreč v bundestag prišel pred dvema desetletjema, leta 2002 pa je na predlog takratnega kanclerja in predsednika SPD Gerharda Schröderja postal generalni sekretar stranke. Po Schröderjevem porazu na volitvah leta 2005 je bil Scholz eden od zagovornikov vstopa SPD v veliko koalicijo pod vodstvom Merklove, v njeni prvi vladi pa je nato leta 2007 postal minister za delo.

Na mesto finančnega ministra prihaja Scholz kot hamburški župan; po zmagah na volitvah leta 2011 in nato 2015 je konjunkturo izkoristil za temeljito sanacijo mestnih financ, (prejšnji teden je v okviru tega skupaj s krščansko-demokratskim ministrskim predsednikom Schleswig-Holsteina prodal še sanirano združeno banko obeh dežel HSH Nordbank), poskrbel za dokončanje nove prestižne zgradbe filharmonije ter vložil veliko denarja v gradnjo občinskih stanovanj in celodnevno šolo. Zataknilo se mu je le z načrtom za organizacijo olimpijskih iger, kjer so ga meščani zavrnili, in z lansko organizacijo vrha G20, ko so v Hamburgu izbruhnili množični neredi, po mnenju mnogih tako dramatični tudi zaradi napačnih navodil županstva.

Namesto Gabriela na čelu zunanjega ministrstva Maas

Enako kot prejšnji nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je tudi Scholz po izobrazbi pravnik. Ne glede na svetovnonazorske razlike med njima od novega socialdemokratskega ministra ni pričakovati naglih in občutnih sprememb v fiskalni politiki niti na državni niti na evropski ravni. Na oceno, koliko velja načelna opredelitev iz koalicijske pogodbe, češ da je Nemčija v okviru EU pripravljena prispevati več, bo zato treba še počakati.

Maas ima precej krajšo kilometrino od Scholza, saj je dotlej ne tako uspešnega predsednika posarske deželne SPD v vlado poklical šele Sigmar Gabriel leta 2013 ob sestavljanju vlade, ki zdaj odhaja. Maas (51) je bil v njej pravosodni minister. V spomin se je tudi zunaj Nemčije zapisal zlasti s prizadevanjem, da bi z družbenih omrežij izkoreninil sovražni govor. Izkušenj v zunanji politiki, ki jo bo prevzel prav od Gabriela, nima, zato bodo vsaj določeno obdobje njene glavne smernice odvisne predvsem od kanclerke.