Triindvajsetega februarja je poteklo šest mesecev od pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča, da Slovenija sirskega begunca Ahmada Šamieha lahko vrne na Hrvaško. Slovenija deportacije ni izvedla, zato je zamudila rok, določen z dublinsko uredbo, in bi morala sama vsebinsko odločati o njegovi prošnji za azil. Šamiehovi zastopniki so o tem obvestili ministrstvo za notranje zadeve, ki pa si določbe dublinske uredbe razlaga drugače.
Šamieha so namreč obvestili, da je šestmesečni rok začel znova teči po tem, ko je vrhovno sodišče 12. januarja letos odpravilo začasno odredbo, čeprav je šlo za ločena postopka. Vrhovno sodišče namreč začasne odredbe ni odpravilo v postopku vračanja Hrvaški, ampak v postopku odločanja o prevzemu pristojnosti njegove azilne prošnje z uporabo diskrecijske pravice, ki jo imajo na voljo članice Evropske unije. To pomeni, da se bo kalvarija sirskega begunca podaljšala za nedoločen čas, verjetno se bodo vrstili novi sodni postopki.
Profesor Saša Zagorc nasprotuje odločitvi ministrstva
Takšno tolmačenje dublinske uredbe ministrstva za notranje zadeve je profesor ustavnega in azilnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc označil za neustrezno. »Ključen je tisti prvi postopek, in sicer odločanje o tem, katera država je pristojna za obravnavo azilne prošnje. O tem je bilo odločeno avgusta lani in od takrat je odločitev pravnomočna. Kar se je dogajalo po tem, nima vpliva na tek rokov po uredbi Evropske unije,« je dejal Saša Zagorc. Da je bila odločitev pravnomočna in s tem izvršljiva avgusta lani, je mogoče razbrati tudi iz sodbe vrhovnega sodišča.
Zagorc ob tem opozarja na razumevanje dublinske uredbe. »Je res namen dublinske uredbe, da postopki trajajo dolgo časa, dlje kot šest mesecev? Odgovor je seveda nikalen. Poudarek z vidika varovanja pravic pritožnika in tudi polnega učinka prava Evropske unije ter ne nazadnje pravnih interesov Hrvaške je namreč, da se končno začne vsebinsko odločanje,« je dodal. Ahmad Šamieh na vsebinsko odločanje o svoji prošnji za azil čaka že dve leti.
Si je ministrstvo izmislilo novo pravilo?
Delovna skupina za azil, ki Šamiehu pomaga v sodnih postopkih, je odločitev ministrstva za notranje zadeve označila za odločitev brez zakonske podlage, zato sklepajo, da gre za zlonamerno podaljševanje postopka »z namenom psihofizičnega izčrpavanja prosilca za azil«. Kot pravijo, država ljudi namenoma privede do tega, da »sami odstopijo od odprtih postopkov ali zapustijo državo«.
»Da odredba iz enega postopka ne sme vplivati na izvršitev drugega, je v sodbi o začasni odredbi povedalo tudi vrhovno sodiš̌če. Ministrstvo je torej imelo šest mesecev, da sprejme odloč̌itev v drugih postopkih in opravi predajo Hrvaški, a si je namesto tega preprosto izmislilo novo pravilo, odloč̌itev pa podalo v obliki navadnega dopisa, v katerem ni Ahmada Šamieha niti poučilo o mož̌nosti pritož̌be,« trdijo v delovni skupini za azil in pravijo, da so se zoper odločitev že pritožili in o tem obvestili tudi Hrvaško. Dodajajo, da je ministrstvo Šamiehu protipravno odvzelo pravico do prebivanja v azilnem domu.
Pravijo še, da država podobno ravna v drugih primerih, na primer z afganistanskimi in turškimi prosilci za azil, ki so jim zavrnili prošnje, čeprav jim v Turčiji grozi zapor ali smrt. Opozorili so tudi na novice o poskusih samomora v centru za tujce v Postojni in na to, da želi Slovenija v Irak vrniti Razzaka Jubayerja, čeprav pri nas živi že štirideset let.
