Odhodi ožjih sodelavcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa se vrstijo. V dobrem letu ga je zapustilo šestnajst svetovalcev. Gre za rekorden osip v prvem letu predsedovanja v zadnjih štiridesetih letih, kaže statistika.

Raziskovalka ameriškega inštituta Brookings Kathryn Dunn Tenpas je v študiji, objavljeni januarja, primerjala število odhodov predsednikovih svetovalcev pod Trumpom in pod njegovimi petimi predhodniki. Od teh je največji delež administracije v prvem letu zamenjal Ronald Reagan, a Trumpov kadrovski osip je še vedno dvakrat večji. »Medtem ko je nekaj zamenjav pričakovanih v mandatu vsakega predsednika, saj lahko pomenijo tudi pozitiven premik, pa pretiran osip osebja nakazuje težave,« piše avtorica. Zamenjava običajno sledi prostovoljni odpovedi zaradi izčrpanosti osebe oziroma njenih ambicij po napredovanju v zasebnem sektorju ali pa predsednikovi odločitvi, da je sprememba potrebna.

Odhajajo ključni

Zadnji v vrsti je odstopil svetovalec za gospodarske zadeve Gary Cohn. Pred njim je odstop napovedala direktorica za komunikacije Hope Hicks, odšel je tudi Rob Porter, glavni tajnik osebja Bele hiše. Dva dni po Trumpovem oznanilu, da priznava Jeruzalem kot prestolnico Izraela, je odstopila svetovalka za Bližnji vzhod Dina Powell.

Razlika med Trumpom in njegovimi predhodniki je tudi ta, da Trumpa zapuščajo ključni ljudje, piše Dunn Tenpas: »Trump je v prvem letu izgubil ali zamenjal polovico od dvanajstih najvišjih svetovalcev: vodjo kabineta Reincea Priebusa, namestnico šefa kabineta Katie Walsh, tiskovnega predstavnika Seana Spicerja, vodjo za odnose z javnostmi Georgea Sifakisa, svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna in namestnico svetovalca za nacionalno varnost K. T. McFarland. Obama je v prvem letu izgubil samo enega ključnega člana osebja, glavnega pravnega svetovalca, George Bush mlajši pa v prvem letu nobenega od poglavitnih.«

Trumpova nestanovitna osebnost in manko strokovnosti kabineta

Kot poglavitni vzrok za razburkano stanje v predsednikovem kabinetu Dunn Tenpas navaja, da se imenovani na položaj v Beli hiši zavedajo stresnosti dela, a Trumpovi uslužbenci verjetno niso pričakovali ne vsakokratnega kaosa, ki sledi predsednikovim tvitom, ne nenehnih dvomov medijev o verodostojnosti uradnih izjav Bele hiše. Trump v kabinetu tudi ni bil pripravljen zaposliti republikancev, ki so podprli drugega kandidata, ampak je nagradil tiste, ki so ga zvesto spremljali med kampanjo. »Zato je bilo še težje nabrati strokovni kader, usposobljen za vladanje,« piše avtorica. Študija opozarja, da so za pridobitev glasov volilnega telesa potrebne drugačne veščine od tistih, potrebnih za učinkovito vladanje.

To se še bolj kot pri nekdanjih predsednikih ZDA kaže v primeru Trumpa, čigar predvolilno kampanjo in obljube ljudstvu je gnal predvsem populizem. Trump res izpolnjuje volilne obljube, a »so njegove poteze pogosto skregane z zdravo pametjo, kar povzroča upor pri določenih kadrih, to pa vpliva tudi na druge člane kabineta«, opaža Bogomil Ferfila, slovenski politolog. »V veliki meri gre za posledico nestanovitne osebnosti samega predsednika in njegovih pomanjkljivih izkušenj dela v timu na tako občutljivem področju, kot je politika. Ni čisto tako kot na poslovnem področju,« meni Ferfila.

Nestabilnost se bo nadaljevala

Ferfila pričakuje, da se bosta nestabilna vladavina in menjavanje tako članov kabineta kot tudi republikanske stranke nadaljevali skozi celoten mandat. Pomembne pa so tudi jesenske vmesne kongresne volitve. »Če bodo republikanci izgubili večino v senatu, kar je zelo gotovo, bo to še povečalo živčnost delovanja administracije. A nestabilnost, tudi kadrovska, se bo nadaljevala v vsakem primeru,« napoveduje Ferfila.

V drugem letu mandata vsakega od zadnjih petih ameriških predsednikov je bil osip svetovalcev najmanj dvakrat večji kot v prvem. Tudi v drugem letu Trump že nakazuje vodstvo.