Wang je na novinarski konferenci v Pekingu zatrdil, da Kitajska ne želi zamenjati Amerike na svetovnem odru in da je azijska sila ubrala povsem drugačno pot kot tradicionalne velike sile. »Bolj ko se Kitajska razvija, več lahko prispeva svetu,« je poudaril.

Kitajska v središču svetovnih zadev

Kitajski zunanji minister je na vprašanja novinarjev odgovarjal ob robu zasedanja kitajskega ljudskega kongresa, na katerem bo skoraj 3000 odposlancev predsedniku Xi Jinpingu podelilo mandat za neomejeno vladanje, s čimer mu bodo omogočili uresničitev njegove vizije močne Kitajske.

Xijeve ambicije niso omejene samo na domače dvorišče, temveč si je zastavil jasen cilj postaviti Kitajsko v središče svetovnih zadev. Odmik od dolgoletne politike, v skladu s katero se je Kitajska na mednarodnem prizorišču držala bolj v ozadju, je v tujini sprožil strah pred širjenjem kitajskega vpliva.

Ob grožnji ameriškega predsednika Donalda Trumpa s trgovinsko vojno proti Kitajski je Wang opozoril, da je Peking pripravljen sprejeti »primeren in nujen odgovor«. »Kitajskega razvoja in prenove ni mogoče ustaviti,« je dejal.

»Nekateri Američani mislijo, da hoče Kitajska nadomestiti mednarodno vlogo ZDA, vendar je to temeljna strateška zmota,« je dejal Wang in dodal, da ni treba, da sta Kitajska in ZDA tekmeca, temveč bi morala biti partnerja.

Mir in stabilnost Južnokitajskega morja

Kljub temu se azijska sila ni pripravljena odpovedati niti centimetru Južnokitajskega morja, kjer je zgradila arhipelag umetnik otokov, na katere je namestila svoje vojaške zmogljivosti. ZDA in okoliške države trdijo, da to ogroža svobodo plovbe po tej strateško pomembni plovni pot.

Kitajske odločnosti zaščititi mir in stabilnost Južnokitajskega morja ni mogoče omajati, je dejal Wang glede območja, kjer se kitajske ozemeljske zahteve prekrivajo s težnjami Filipinov, Vietnama, Tajvana, Malezija in Bruneja. Po njegovih besedah težave v tej regiji povzročajo »tuje sile«, ki tja pošiljajo do zob oborožene vojaške ladje in vojake, s čimer razkazujejo svojo vojaško moč.

Glede odnosov s Tajvanom je Wang dejal, da se mora tajvanska vlada približati kitajskemu načinu razmišljanja, če si želi mirnega razvoja. »Oseba, ki je zaprla vrata, jih mora odpreti,« je sporočil tajvanski predsednici Tsai Ying Wen, ki zavrača konsenz iz leta 1992, v skladu s katerim obstaja le ena Kitajska, ne opredeljuje pa, ali je njen pravi zastopnik Peking ali Taipei.

Wang je premik glede severnokorejskega vprašanja pozdravil kot pomemben korak v pravo smer. Pozval je ZDA in Severno Korejo, naj čim prej sedeta za pogajalsko mizo, potem ko je Pjongjang nakazal, da se je pripravljen pogovarjati o jedrski razorožitvi v zameno za varnostna zagotovila. »Zdaj je ključen trenutek za preizkus iskrenosti vpletenih strani za rešitev jedrskega vprašanja,« je še dejal Wang.