Tako stavka, zaradi katere naj bi bilo danes odpovedanih kakih 300 vlakov in bo med drugim prizadela madridsko podzemno železnico, kot poziv ženskam, naj danes zaprejo svoje denarnice in za vsaj en dan opustijo gospodinjska opravila, sta sprožila precej razprav v Španiji. Mnogi se z njima ne strinjajo. Vladajoča desnosredinska Ljudska stranka je tako ocenila, da gre za akcije »feminističnih elit in ne resničnih žensk z vsakdanjimi težavami«, piše britanski BBC.
Penelope Cruz na »domači stavki«
Po drugi strani so protest podprle številne vidne Španke, od ministrice za kmetijstvo Isabel Garcia Tejerina in predsednice madridske regije Cristine Cifuentes do igralke Penelope Cruz, ki je sporočila, da bo danes na »domači stavki« in ne bo imela javnih nastopov. Anketa španskega časnika El Pais, ki je zajela 1500 ljudi, je obenem pokazala, da 82 odstotkov vprašanih podpira stavko in da jih 76 odstotkov meni, da je življenje žensk v Španiji težje od življenja moških.
Po podatkih Eurostata so ženske v Španiji plačane 13 odstotkov manj od moških kolegov v javnem in kar 19 odstotkov manj v zasebnem sektorju, še dodaja BBC.
Ob današnjem mednarodnem dnevu žensk so sicer protesti za enakopravnost spolov napovedani v številnih mestih po vsem svetu. Na Filipinih se je na stotine aktivistk, oblečenih v rožnate in vijolične srajce, zbralo v znak protesta proti tamkajšnjemu predsedniku Rodrigu Duterteju, ki velja za enega najhujših kršiteljev pravic žensk v Aziji.
Laži, grožnje in nadlegovanja
Zbrane je med drugim nagovorila vrhovna sodnica Maria Lourdes Sereno, proti kateri je filipinski parlament sprožil postopek odstavitve, ker naj ne bi plačevala davkov, sama pa vztraja, da je žrtev političnega pregona, »laži, groženj in nadlegovanja«. »Borim se za prihodnost našega naroda, ki ljubi svobodo,« je poudarila na današnjem shodu in zatrdila, da se ne bo predala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pobudo za praznovanje 8. marca kot mednarodnega dneva žensk je dala nemška komunistka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice žensk. V povezavi z 8. marcem velja omeniti tudi spontano stavko newyorških tekstilnih delavk 8. marca 1857.
Zetkinova je dan žensk predlagala na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena, ki je bila 1910 v Koebenhavnu. Leto kasneje, 1911, so mednarodni dan žensk, sicer 19. marca, praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, pa tudi v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po pravici žensk, da volijo in so izvoljene, pravici do zaposlitve in poklicnega izobraževanja in ukinitev diskriminacije na delovnem mestu.
Generalna skupščina Združenih narodov je 8. marec za mednarodni dan žensk razglasila z resolucijo leta 1977.
