Družini iz Sirije, ki biva v Mariboru (njena identiteta je zaščitena), je ministrstvo za notranje zadeve podelilo status mednarodne zaščite – vendar ne »pravega«, trajnega begunskega statusa, temveč subsidiarno zaščito. Ta zaščita je zgolj začasna, v njihovem primeru traja tri leta, potem pa naj bi država ponovno preverila, ali še obstajajo razlogi za zaščito. Interpretacija razlogov pa je odvisna od vsakokratne politične volje. To se je pokazalo že pri beguncih iz Afganistana, ki je bil pred nekaj leti prestavljen na seznam »varnih držav«, ne glede na spopade in žrtve, ki jih štejejo v stotinah. Vojna, tudi če se morebiti konča, velikokrat povsem poruši življenja in posameznikom onemogoči vrnitev.

Očetu v Siriji grozi ječa

»Družina prihaja iz mesta Homs v Siriji. V postopku so zatrjevali, da so seveda ogroženi zaradi vojne, vendar ni šlo zgolj za to – grozi jim tudi preganjanje zaradi pripisanega političnega prepričanja in celo zaradi verske pripadnosti,« opozarja pravna zastopnica družine Dina Bulog. Družina je v Siriji živela svobodomiselno, ženske denimo doma niso bile pokrite, zaradi česar so imeli težave z ISIS, ki jim je grozil. Mati ima tudi enak priimek kot eden od generalov, ki so padli v nemilost pri oblasti. Četudi nista v sorodu, jo je milica zaradi tega zasliševala in črtila. Oče se je s pobegom iz države izognil služenju v Asadovi vojski in velja za dezerterja. Z vrnitvijo v Sirijo bi bila torej družina ogrožena.

Tovrstne težave – ogroženost ob vrnitvi – so pri vojnih beguncih pogoste. Navsezadnje se tudi mnogo slovenskih begunskih družin po drugi svetovni vojni ni vrnilo v domovino, čeprav je zavladal mir. Imeli so dobre osebne razloge za to, da ostanejo v tujini, saj režim z njimi ne bi bil milosten.

Bulogova je v imenu sirske družine vložila pritožbo in navedla razloge, zaradi katerih prosijo za trajni begunski status in ne le za začasno zaščito. Upravno sodišče je pritožbo štelo za relevantno in je v zvezi s tem tudi naslovilo vprašanje na ustavno sodišče. To naj bi odločilo, ali je prav, da MNZ podeli prosilcem za azil bodisi status begunca bodisi subsidiarno zaščito, prosilci pa se na odločitev, da jim ne pripada »polni« begunski status, sploh ne morejo pritožiti. »Takšna praksa je po našem mnenju nezakonita in protiustavna,« pravi Bulogova.

Vendar se ustavno sodišče za presojo sploh ni odločilo. Ustavni sodniki so zahtevo upravnega sodišča zavrgli (vsebinsko se je sploh niso lotili). A hkrati so zapisali, da upravno sodišče lahko tudi samo – ne da bi se ustavno sodišče opredeljevalo do zadeve – odloči, ali družini pripada begunski status. Bulogova pravi, da v takšno rešitev polagajo veliko upanja.

»Slabši« status je redkeje podeljen

Pravna zastopnica prosilcev za azil Aida Hadžiahmetović je za Dnevnik pojasnila, da je bistvena razlika med statusom begunca in subsidiarno zaščito v trajnosti oziroma začasnosti statusa. Osebe s subsidiarno zaščito imajo tudi omejen dostop do denarne pomoči ter večje omejitve pri združevanju z družinskimi člani, ki so še v vojni. Pri pravici otrok do šolanja, pravici do dela in zdravstvenem zavarovanju pa sta statusa izenačena. »Pridobiti status osebe s subsidiarno mednarodno zaščito je za prosilca kot nekakšna 'grenka zmaga', predvsem pri mladoletnikih brez spremstva,« pravi Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Pri mladoletnikih je problem zlasti to, da jim država po dopolnjenem osemnajstem letu lahko status odvzame. »Nekaterih pravic s tem statusom ne dobijo, k sreči pa sta jim podeljeni ključni – pravica do dela in do izobraževanja,« nadaljuje Jamšek. »Pred osebami s subsidiarnim statusom vsekakor stojijo dodatne administrativne ovire, kot so vizumi za potovanja v posamezne države. Najbolj problematično pa je lahko urejanje združevanja z družinskimi člani. Proces integracije v družbo načeloma poteka enako, vendar obstane v trenutku, ko je treba vložiti prošnjo za podaljšanje statusa. Meseci, ko čakajo na odobritev prošnje za podaljšanje, so neprijetni in močno stresni,« pravi Jamšek.

Subsidiarni status je sicer v Sloveniji podeljen redkeje kot begunski status: od leta 2015 do januarja letos je bil »pravi« begunski status podeljen tristo devetnajstim prosilcem, začasni status subsidiarne zaščite pa šestinpetdesetim.