Svetniki občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki podpirajo zahtevo Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline za ustavno presojo zakonitosti državnega prostorskega načrta (DPN) v delu, ki se nanaša na predvideno traso hitre ceste F2-2 med Šentrupertom in Velenjem. »Obstaja sum, da bi bile lahko kršene nekatere ustavne pravice tistim, ki jim bodo rušili stanovanjske in druge objekte, zato so o tem razpravljali tudi naši svetniki in podprli zahtevo za vložitev ustavne presoje,« je dejal župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar. Zahtevo so podprli tudi svetniki občin Braslovče in Polzele.
Stroške bodo krili podporniki civilne iniciative in občine
Če bo ustavno sodišče razsodilo v prid združenih civilnih iniciativ, ki že več let nasprotujejo nameri države, da bi bila štiripasovnica od Šentruperta prek Braslovč, Polzele in Šmartnega ob Paki do Velenja zgrajena tudi na najboljših kmetijskih zemljiščih, bi to seveda pomenilo, da bo DPN v delu, ki se nanaša na omenjeno traso, razveljavljen. Sledili bi ponovna študija različic in morebitna druga izbira trase za hitro cesto, kar pa bi pomenilo, da se bo gradnja prepotrebne ceste, ki je pomembna tudi za Koroško, znova odmaknila v prihodnost.
Podporniki civilnih iniciativ, ki bodo krili polovico stroškov pravnih postopkov in odvetnika – ti v celoti znašajo 16.000 evrov – drugo polovico pa bodo plačale vpletene občine, so prepričani, da bo tudi ustavno sodišče presodilo v prid tistim, ki bi zaradi gradnje ceste ostali brez svojega doma in gospodarskih objektov. Kot je že večkrat poudaril Urban Jeriha iz Civilne iniciative Braslovče, bi projekt odvzel lastninsko pravico zasebnim subjektom na več kot 1400 zemljiških parcelah in skupno 150 hektarjih zemljišč. Trasa pa bi uničila tudi dobrih 50 hektarjev prvovrstnih kmetijskih zemljišč.
Prvi odkupi zemljišč že to pomlad
Spomnimo, da je vlada pred dobrim letom sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za gradnjo državne ceste od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, prav tako pa, da se 300 milijonov evrov vreden projekt, katerega investitor bo Dars, uvrsti v načrt razvojnih programov 2017–2020. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa se je še v začetku letošnjega leta mudil na Koroškem in tamkajšnjim prebivalcem, ki na cesto težko čakajo, zagotovil, da se bodo odkupi zemljišč začeli še to pomlad, dela pa bi lahko začeli oktobra prihodnje leto, ko bo končano tudi projektiranje.
V teku je še več drugih aktivnosti, ki so večinoma časovno usklajene z lani podpisanim protokolom med koroško in savinjsko-šaleško regijo ter državo, saj si predvsem Mladinska iniciativa za 3. razvojno os s številnimi aktivnostmi pod sloganom Hoč'mo cesto prizadeva, da bi cesto vendarle dobili čim prej. Minister je optimistično tudi napovedal, da bi lahko po hitri cesti od avtocestnega križa proti Koroški prvi avtomobili zapeljali leta 2023. A za Civilno iniciativo Braslovče je tako z regionalnega, prometnega kot tudi okoljskega in finančnega vidika gradnja hitre ceste od Šentruperta do Velenja po trenutno začrtani trasi predraga in nasploh slaba rešitev, zato so že lani napovedali pritožbo na ustavno sodišče.
