Število obolelih za rakom se povečuje: v Sloveniji za to boleznijo v zadnjih letih zboli več kot 13.000 ljudi, usodna je za 6000 obolelih na leto. Več kot 60 odstotkov bolnikov je starejših od 65 let. Skoraj 60 odstotkov bolnikov zboli za petimi najpogostejšimi raki: kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč in dojke. Mnogi so povezani z nezdravim življenjskim slogom. Petina bolnikov zboli za redkimi vrstami rakavih obolenj.
Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov z rakom vse več, tudi če dejavniki tveganja te bolezni ostanejo na sedanji ravni, je ob tednu boja proti raku povedala dr. Maja Primic Žakelj, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Onkologi in zdravstvena politika si prizadevajo breme raka zmanjšati, to pa predvsem tako, da bi se povečalo preživetje bolnikov, povišala njihova kakovost življenja in upočasnilo povečevanje števila novozbolelih. Pri slednjem imajo ključno vlogo presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka in ozaveščanje o zdravem načinu življenja, je povedala generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić.
Kar od 30 do 50 odstotkov vseh rakavih obolenj bi namreč lahko preprečili, če bi ljudje upoštevali nasvete, kako zmanjšati individualno ogroženost zaradi raka. »To so znanstveno preverjena in učinkovita priporočila,« je povedala Primic-Žakljeva. Znana so tudi kot evropski kodeks proti raku. Da bi to vedenje razširili med ljudi, so pri Zvezi društev onkoloških bolnikov Slovenije leta 2016 začeli izvajati triletni projekt promocije evropskega kodeksa proti raku z naslovom Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Pri tem sodelujejo s srednjimi šolami, znanje pa med sošolci in tudi medgeneracijsko širijo mladi ambasadorji kodeksa. Med zaposlenimi v podjetjih znanje o priporočilih kodeksa širijo sodelavci regijskih društev za boj proti raku.
Imamo odlične presejalne programe
Med priporočili strokovnjaki še posebej izpostavljajo tisto o udeleževanju presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka. Po uvedbi presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu Zora se je obolevnost za tem rakom skoraj prepolovila, skupaj s cepljenjem proti HPV pa je mogoče preprečiti skoraj vse rake materničnega vratu. A je precepljenost deklic proti HPV pri nas ena najslabših v Evropi, je spomnila Primic-Žakljeva. Da bi omogočili širšo precepljenost, so uvedli možnost, da se deklice brezplačno cepijo do konca šolanja. Pričakujejo, da se bo obolevnost za rakom dojke na račun presejalnega programa Dora čez čas pri ženskah med 50. in 69. letom starosti znižala za od 25 do 30 odstotkov. V okviru programa Dora so odkrili že 2000 rakov dojk, pri več kot polovici teh rakov jih ženske niso zatipale same.
Čeprav gre pri nasvetih, kako zmanjšati tveganje raka, za dokaj enostavna priporočila, pa je potrebnega zelo veliko dela, da priporočila pridejo med ljudi in da ustvarimo pogoje, da bodo ljudje lahko zdravo izbirali, je spomnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri ministrstvu za zdravje Mojca Gobec. V Sloveniji smo že precej naredili na področju tobačne zakonodaje in že opažamo upad obolevnosti za rakom pljuč pri moških, žal pa ne tudi pri ženskah. Pri ministrstvu tudi finančno podpirajo nevladne organizacije, ki izvajajo programe ozaveščanja o preventivi pred rakom.
Prioriteta: informacijska podpora
Prof. dr. Branko Zakotnik, vodja državnega programa za obvladovanje raka, je izpostavil, da moramo v Sloveniji vzpostaviti poenoteno informacijsko tehnologijo, ki bo podprla diagnostiko in zdravljenje raka. »Ta vlak smo v Sloveniji pred desetimi leti zamudili, brez tega pa ciljev iz državnega programa ne bomo mogli uresničiti,« je povedal. Tako so v zdravstvenih ustanovah vzpostavili različne informacijske sisteme – pogosto tudi več sistemov v eni ustanovi, kar pa ne omogoča kontrole kakovosti diagnostike in zdravljenja. Zato so v okviru državnega programa za obvladovanje raka ustanovili delovno skupino, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Po Zakotnikovih besedah skupina trenutno analizira obstoječe informacijske sisteme, delo bodo končali junija, ko se bodo tudi odločili, kakšno poenoteno rešitev informacijske podpore bodo predlagali.
Onkološki inštitut se je lani vključil v referenčno mrežo pri dednih redkih rakih in redkih čvrstih tumorjih. To omogoča, da sodelujejo z onkološkimi centri iz vse Evrope pri diagnostiki in načrtovanju zdravljenja, je med novostmi izpostavila prof. dr. Maja Čemažar, pomočnica strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje na Onkološkem inštitutu. Na inštitutu narašča število laparoskopskih operacij, vse več je zdravljenja z imunskimi terapijami in s tarčnimi zdravili, ki temeljijo na molekularnodiagnostičnem izvidu. Uvajajo nove obsevalne tehnike. Pred izidom je tudi učbenik Onkologija, ki bo na spletni strani inštituta prosto dostopen javnosti.
