Po skupnem srečanju s Tillersonom so ministri v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP izrazili zaskrbljenost nad rusko »hibridno« grožnjo Zahodu. »Temelji naših demokratičnih ustanov so pod udarom zaradi lažnih novic na družbenih omrežjih in vpliva denarja, zato je pomembno, da držimo skupaj,« je izjavil latvijski zunanji minister.

Pribaltske države nameravajo tovrstno sporočilo ponoviti tudi 3. aprila, ko bodo na vrh s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom prišli predsedniki vseh treh pribaltskih držav.

Rinkevics je še ocenil, da je omenjena grožnja »brez primere« po 30. in 40. letih minulega stoletja, ko so vse tri baltske države prišle najprej pod nadzor nacistične Nemčije, nato takratne Sovjetske zveze. Po razpadu Sovjetske zveze so se baltske države obrnile na Zahod ter obrnile hrbet Moskvi, ko so postale članice zveze Nato in Evropske unije, še poroča AFP.

Ruski predsednik Vladimir Putin ni nikoli skrival, da zaradi tega kuha zamero in ima nekdanje republike razpadle Sovjetske zveze še vedno za vplivno območje Moskve.

Očitki na rusko »vojaško silo«

»Varnost današnjih dni je vedno bolj neločljiva. Ni jasne ločnice med notranjo in zunanjo varnostjo, in tudi geografsko. Varnost je postala globalizirana,« je ob tem v Washingtonu opozoril Mikser. Njegov kolega Linkevicius je ob tem dodal, da so »vedno kolege v ZDA in Evropi opozarjali, naj bodo bolj realistični in naj ne bodo naivni. Dialog je pomemben, dokler ni zgolj pretveza, da se ne počne nič«.

Litovski zunanji minister se je ob tem dotaknil nedavnega Putinovega govora, v katerem je slednji razkril, da je Rusija razvila novo generacijo jedrskega orožja. »Takšen dialog ni sprejemljiv. To je vojaška sila in ne dialog. Je nekaj drugega,« je še dodal.

Vsi trije zunanji ministri so se tudi strinjali, da bi bila ameriška vojska trajneje nameščena na območju Baltika, ob boku britanskih, kanadskih in nemških zaveznikov.

»Nato ne bo nikoli stopnjeval nasilja. Nato ne bo nikoli agresiven, a nihče naj ne dvomi, da ne bomo storili vsega potrebnega za zaščito našega ozemlja,« so še sporočili zunanji ministri baltskih držav, navaja AFP.