Nekoliko presenetljiva uvrstitev Lige na prvo mesto znotraj desnosredinske predvolilne koalicije pod vodstvom stranke Naprej, Italija 81-letnega kontroverznega nekdanjega premierja Silvia Berlusconija je okrepila apetite njenega vodje Mattea Salvinija, ki je že objavil, da ima pravico in dolžnost oblikovati vlado. Liga je na nedeljskih volitvah prejela 17,7 odstotka glasov, Naprej, Italija dobre štiri odstotke manj, a so te desnosredinski koaliciji prinesli Bratje Italije, tako da si je zagotovila 37-odstotno podporo. Kar 32 odstotkov italijanskih volilcev je podprlo Gibanje petih zvezd, ki je nastopilo kot samostojna stranka, leva sredina pod vodstvom še enega nekdanjega premierja Mattea Renzija pa se je morala zadovoljiti s 23 odstotki, od tega demokrati z 19 odstotki, preostale pa je dodala stranka Svobodni in enakopravni, ki ji je še uspelo preskočiti triodstotni parlamentarni prag.
Renzi, ki je pred štirimi leti z bliskovitim vzponom prevzel stranko in nato tudi vlado ter na zadnjih volitvah v evropski parlament prepričal 40 odstotkov Italijanov, je po bolečem porazu že napovedal odstop. Sicer je pričakovani relativni zmagovalec vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio tudi pričakovano obrnil ploščo. Predvolilne izjave, da ga ne zanimajo koalicije z etablirano politično srenjo, je na novinarski konferenci v Rimu korigiral s pripravljenostjo na dialog z vsemi političnimi silami. Ta bi se moral po njegovem osredotočiti na odpravljanje brezposelnosti, gospodarsko rast in varnost ter boj proti družbenemu izključevanju, odgovor pa je za zdaj dobil od Salvinija, ki je morebitno koalicijo z Gibanjem petih zvezd vsaj za zdaj zavrnil.
Lani spremenjeni volilni sistem iz proporcionalnega v delno večinskega so pretežno ocenjevali kot uperjenega prav proti Gibanju petih zvezd, ki nima oblikovanega strankarskega zaledja. Najbolj vneti za tak sistem so bili prav Demokrati, podprli pa so ga tudi poslanci stranke Naprej, Italija in Lige, a pravega zadovoljstva ob uporabi ni prinesel nikomur. Še največ prav Gibanju petih zvezd, ki je tako rekoč brez prave konkurence na s strani Rima vse bolj zapostavljenem jugu Italije, pritegnili pa so tudi z dosedanjimi vodilnimi strankami nezadovoljne volilce v osrednji Italiji in tudi na njenem razvitem severu. Gibanje seveda ni »absolutni zmagovalec«, za kakršnega ga je po objavi volilnih rezultatov razglasil 31-letni Di Maio, je pa zagotovo veliki.
Drugi veliki zmagovalec pa je Liga, ki se je iz nekdaj severne razpotegnila po vsej državi in dosegla izid, ki se mu ni približala niti v svojih najuspešnejših časih v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Njen primat nad Berlusconijevo Naprej, Italija sicer ni bil pričakovan, ni pa nenavaden glede na širše evropsko ozračje, v katerem se bohotita ksenofobija in nacionalizem.
Stabilna vlada le upanje
Salviniju je tako med prvimi k volilnemu uspehu čestitala prav voditeljica francoske Narodne fronte Marie Le Pen, ki je »spektakularen vzpon našega prijatelja in zaveznika« razglasila za »nov korak pri prebujanju ljudstva«. Francoski predsednik Emmanuel Marcon je medtem uspeh populističnih strank v Italiji povezal s »pritiskom migracij«. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert pa je ob sicer pomembnejši temi dokončnega oblikovanja domače vlade na današnji tiskovni konferenci izrazil upanje, da v prid italijanski in evropski stabilnosti sestavljanje nove rimske vlade ne bo trajalo tako dolgo kot sestavljanje nemške.
Tudi na sedežu Evropske unije so medtem zgolj izrazili upanje, da bo Italija oblikovala stabilno vlado, ter hkrati pričakovanje, da bo k temu znal prispevati italijanski predsednik Sergio Mattarella, zadolžen za imenovanje novega mandatarja. Slednji bo imel težko nalogo, ki so jo danes sicer že začeli reševati italijanski politični komentatorji. Kombinacij pravzaprav niti ni veliko, saj so v igri samo štiri stranke, odločilna pa je Gibanje petih zvezd, ki lahko vlado sestavi s sodelovanjem katere koli od preostalih treh, torej tako z Demokrati, katerih predsednik Matteo Renzi je danes zaradi slabega rezultata odstopil, kot z Naprej, Italija in/ali Ligo. Možna naveza Gibanja petih zvezd in Lige bi bila najbolj protievropska, Uniji najbolj naklonjena pa verjetno kar tehnična vlada ob podpori desne in leve sredine v nekakšnem nadaljevanju sedanje vlade pod vodstvom sicer tudi v sami Italiji priljubljenega Paola Gentilonija.
Odločale bodo ambicije Di Maia
Žarometi se sicer za zdaj vendarle usmerjajo k Luigiju Di Maiu, ki velja za predstavnika bolj diplomatske struje v stranki, ki jo je kot gibanje ustanovil komik Beppe Grillo pred osmimi leti z zahtevo po neposredni demokraciji. Leta 2013 je bil Di Maio ob tedaj presenetljivem volilnem uspehu izvoljen za poslanca, s 26 leti pa je postal najmlajši podpredsednik poslanske zbornice doslej. Vodenje stranke je prevzel pred pol leta, njena manj bojevita podoba pa se mu je obrestovala minulo nedeljo.
Di Maio ne skriva premierskih ambicij, s svojimi 31 leti in nedokončanima študijema računalništva in prava pa sodi v generacijo novega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, le da ima ta več kilometrine na državotvornem zunanjem ministrstvu.
Ambicij po premierskem položaju, kot že omenjeno, ne skriva niti 45-letni Salvini. Danes sta se po poročanju italijanski medijev že sešla z Berlusconijem in se zadovoljna razšla, kar bi lahko pomenilo, da je Vitez verjetno zaradi slabšega volilnega rezultata že pokopal idejo, da bi na premierski položaj iz ozadja pripeljal sedanjega predsednika evropskega parlamenta, sicer pa člana svoje Naprej, Italija, Antonia Tajanija.
