Zanimivo je, da ti pisci vedo za vse »partizanske zločine«, v nobenem njihovem članku pa še nisem zasledil krutosti in zverinskosti domobranskih zločinov na Svetem Urhu in drugod. Do danes še niso omenili delovanja Črne roke, Legije smrti oziroma Štajerskega bataljona, ki ga je ustanovil četnik Karl Novak. Nič ne pišejo o zločinih Bele garde. Vsega tega, zanimivo, tudi ne raziskujeta raziskovalna novinarja »svetovnega slovesa« Roman Leljak in Igor Omerza, niti ne Študijski center za narodno spravo, kaj šele Tamara Griesser Pečar ali Jože Možina. Slednji bi lahko povabil v svoje goste na intervju kakšnega zgodovinarja, ki pozna zgodovino in ni pripadnik Janševe stranke. Tega si seveda ne upa.

Čudim se popolni aroganci in molku vrha slovenske politike, ki ob poveličevanju kolaboracije molči. Tega pa ne razumem. Poslanci koalicije v DZ in na sejah odborov praviloma molčijo. Zadnje čase je sicer nekatere videti na partizanskih proslavah, kjer se nadejajo podpore tistih, ki spoštujemo NOB. Vendar je to premalo, da bi me prepričali o iskrenosti obiska. Tudi zaradi tega, ker v programu nobene stranke ni zaznati večje aktivnosti glede prepovedi simbolov, ki povzdigujejo nacizem in fašizem ter kolaboracijo. Verjetno se bo treba ob takšnem nadaljevanju blatenja partizanov in NOB odločiti za pravno pot, potem pa naj svoje trditve dokazujejo na sodišču. Kazni za laži, podtikanje, spreobračanje zgodovinskih dejstev in žaljenje partizanskih komandantov jih utegnejo vsaj nekoliko strezniti.

ZZB za vrednote NOB mora biti odločnejša in naj si pridobi ugledno odvetniško pisarno ter sproži postopke za zaščito borčevske organizacije in nekdanjih borcev. Druge poti v tem trenutku ne vidim. Na politike ne računam več, ti so v teh letih dokazali svojo neučinkovitost. V upanju tudi na rešitve takšnih problemov bomo vsekakor zaupali svoj glas na volitvah tako imenovanim novim obrazom. Upanje umre vedno zadnje.

Samo poglejte očiten primer, kako se je na odboru za obrambo njegov predsednik poslanec Žan Mahnič obregnil ob poslanca Levice Miho Kordiša, ki je samo omenil korupcijo, stranko SDS in Janeza Janšo. Takoj mu je zagrozil in omenil tožbo. V nadaljevanju seje tega zvenečega odbora pa me je popolnoma razočaral vrh Slovenske vojske. Po Mahničevi kritiki posameznih brigadirjev SV niso niti ministrica, kaj šele državni sekretar ali novi načelnik GŠSV izrekli niti besedice v njihov bran. To me je razočaralo kot veterana vojne za Slovenijo, člana častniške organizacije in ZZB za vrednote NOB. Vsi ti brigadirji, ki so bili očrnjeni in se seveda niso mogli braniti, ker niso bili prisotni, so bili žrtve žalitev poslanca Žana Mahniča, ki je bil v tistem času, ko smo se skupaj bojevali za Slovenijo, še v plenicah. Od poslancev koalicije bi pričakoval, da bodo ob takšnem ponižanju brigadirjev oziroma incidentu sejo takoj demonstrativno zapustili.

Srečko Križanec, Štore