Naloga termostatskih ventilov je regulacija delovanja posameznega radiatorja. Po navadi ni potrebe po segrevanju vseh prostorov na enako temperaturo in tako dnevna soba, spalnica, hodnik in kopalnica potrebujejo različne režime ogrevanja. S klasičnimi radiatorskimi ventili je uravnavanje temperature skoraj nemogoče, saj so radiatorji ali hladni ali zelo vroči. Prihaja do prekomernega ogrevanja prostorov, ki se jih ohlaja z odprtimi okni in velikimi toplotnimi izgubami. Termostatska glava, v kateri je skrita kapsula z na temperaturo občutljivo tekočino ali plinom, pa v kombinaciji s termostatskim ventilom natančno regulira radiator glede na temperaturo v prostoru. Tako lahko dosežemo znatne energijske prihranke, občutna pa je tudi razlika v udobju, saj so prostori ogreti na optimalno temperaturo.
Položaj sobnega termostata
Glavni nosilec delovanja centralne kurjave in vseh radiatorjev v sistemu je sobni termostat. Je osnova racionalnega ogrevanja, saj z dnevnim in nočnim režimom ter dnevnimi razlikami omogoča smiselno ogrevanje prostorov in delno avtomatizacijo. Pomembna je izbira stene, na katero pritrdimo termostat. Temperatura naj bi bila na tistem mestu (in v tistem prostoru) čimbolj stalna – to je brez vplivov na toploto, kot so kuhanje, uporaba kamina, odpiranje vrat ali veliko osončeno okno. Vzemimo za primer termostat v prostoru s kaminom. Toplota ognja bo dodatno segrevala prostor in termostat bo centralno ogrevanje priprl, saj bo temperatura v prostoru dosegla želeno stopnjo. To pa se ne bo zgodilo v drugih prostorih, kjer ni dodatnega vira toplote, temveč zgolj radiator. Prostori, na katere vpliva toplota kuhanja, sončna svetloba ali celo toplota, ki jo oddaja več človeških teles, torej niso najprimernejši za postavitev sobnega termostata.
Nekaj prihranka in precej udobja
Sobnemu termostatu sledijo termostatski ventili in termostatske glave na samih radiatorjih. Za uporabo termostatske glave je treba na starejših radiatorjih tudi klasični ventil zamenjati s termostatskim. Montaža ventilov ni zahtevna in se jo lahko izvede na vseh obstoječih ogrevalnih sistemih, je pa zaradi zagotavljanja tlačnih ravnovesij priporočljivo, da poseg izvede usposobljen vodovodar. Glede na konkreten primer bo morda potrebno tudi praznjenje sistema ali delno zamrzovanje, pogosto pa se da z ustrezno prerazporeditvijo tlaka ventile zamenjati tudi brez takšnih posegov. Termostatski ventili nam omogočijo natančno uravnavati temperaturo v posameznih prostorih, kar predstavlja približno 5-odstotni prihranek energije pri znižanju temperature za 1 °C. Tudi če v osrednjem bivalnem prostoru ne znižujemo temperature, lahko s termostatskimi ventili omogočimo samodejno uravnavanje nižje temperature v spalnici, da je temperatura primernejša za spanje.
Termostatske glave višjih in nižjih razredov
Cene termostatskih ventilov se gibljejo okrog deset evrov, običajne termostatske glave pa stanejo od 10 do 25 evrov. Cene so odvisne od proizvajalca, kakovosti in nadstandardnih funkcionalnosti, ki ceno ene glave izjemoma ponesejo tudi do 50 evrov. Termostatske glave, pri katerih delovanje uravnava raztezanje plina (sicer se uporablja vosek) v notranjosti, naj bi bile zanesljivejše in naj bi imele daljšo življenjsko dobo, je pa razlika v ceni pri opremljanju več radiatorjev precejšnja. Novost so digitalne termostatske glave, ki za delovanje potrebujejo baterijsko napajanje in omogočajo dnevno in tedensko programiranje ogrevanja. Pogosto jih odlikujejo bolj dovršen dizajn in napredne funkcije, nekatere imajo celo možnost brezžičnega povezovanja s hišnim spletnim omrežjem. Nadzor lahko vršimo ročno na radiatorju in prek časovnih režimov, hiša pa postane tudi malo bolj »pametna«, saj takšne glave omogočajo tudi nadzor prek telefona, tablice ali računalnika.
