Za javni interes se namreč šteje predvsem varnost objektov, spoštovanje načela enakih možnosti, varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine, spodbujanje trajnostne gradnje, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitekturo kot izraz kulture, evidentiranje, uporabnost, učinkovitost, kakovost objektov in njihovo usklajenost z okoljem v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene zahteve in biti evidentirani.
Novi pomeni izrazov
Zakon spreminja tudi izraze, kot so novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje objekta, odstranitev objekta, enostaven, nezahteven in zahteven objekt. Uvaja začasen objekt in drugi gradbeni poseg. Objekti državnega pomena so našteti v zakonu in posebnega podzakonskega akta ne bo več. Z izjemo revidenta, ki ga zakon ne pozna več, ostajajo udeleženci enaki kot po ZGO-1. To so investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Projektant in nadzornik morata izpolnjevati pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti, ki jih določa zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), izvajalec pa pogoje za opravljanje dejavnosti gradbeništva, ki jih določa GZ. Predvsem nadzornik bo imel nove zadolžitve in odgovornosti.
Pogodbena razmerja
Če bo imel investitor sklenjenih istočasno več pogodb s projektanti/nadzorniki/izvajalci, bo moral določiti vodilnega pogodbenika, ki bo prevzel obveznosti projektanta/nadzornika/izvajalca. Vodilni projektant bo moral določiti vodjo projekta, vodilni nadzornik vodjo nadzora, vodilni izvajalec vodjo gradnje. Vodja projekta bo moral biti pooblaščeni inženir ali arhitekt iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. Vodja nadzora bo moral biti pooblaščeni inženir ali arhitekt iz stroke, ki glede na vrsto del prevladuje. Vodja gradnje bo moral biti vodja del, ki glede na vrsto del prevladuje in je zaposlen pri vodilnem izvajalcu. Naloge vseh teh posameznikov so v zakonu jasno zapisane.
Če projektant za izdelavo projektne dokumentacije ne bo razpolagal s svojimi pooblaščenimi inženirji in arhitekti ustreznih strok s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami, bo moral skleniti pogodbo z drugim projektantom, ki bo takšne pooblaščene inženirje in arhitekte imel. Dopustne bodo torej le pogodbe med gospodarskimi subjekti, ne pa tudi pogodbe s fizičnimi osebami, ki ne poslujejo kot gospodarski subjekt (kot polno zaposleni samostojni podjetnik ali samostojni kulturni delavec). Analogno bo veljalo za nadzornika.
Nadzor
Za nadzor je uvedena analogija kot pri projektiranju. Tako kot pri projektiranju, kjer bomo imeli vodjo projekta in pooblaščene inženirje in arhitekte, ki bodo izdelali in podpisali posamezne načrte (sedanji odgovorni projektanti), bomo imeli pri nadzoru vodjo nadzora in pooblaščene inženirje in arhitekte kot nadzornike posameznih strok. Nadzor bo moral redno spremljati gradnjo objekta na gradbišču in ustaviti gradnjo v primeru, če se bodo kršitve kljub opozorilu nadaljevale ali napake ne bodo odpravljene.
Če bo izvajalec želel opravljati dejavnost gradbeništva, bo moral imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo po GZ ter pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih po ZDR z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del. Zahteva po zaposlitvi vodje del in zavarovanju odgovornosti pa ne bo obvezujoča za izvajalce, ki bodo izvajali zaključna gradbena dela, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev. Zavarovanje odgovornosti za škodo bo moralo kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih. Najnižja letna zavarovalna vsota je zvišana na 50.000 evrov.
Vodja del
Kot vodja del bo lahko nastopal posameznik, ki je pooblaščeni inženir, ali posameznik, ki je vpisan v imenik vodij del pri IZS, OZS ali GZS. V imenik vodij del pri IZS se bo vpisovalo posameznike, ki imajo srednješolsko, višješolsko, visoko strokovno ali prvo bolonjsko stopnjo izobrazbe tehnične smeri, tri leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit za vodenje del pri IZS in sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo. V imenik vodij del pri OZS se bo vpisovalo mojstre in nosilce obrtne dejavnosti. V imenik vodij del pri GZS pa delovodje. Zbornice morajo imenike vzpostaviti s 1. junijem. Vodje del ne bodo člani zbornic. Jih pa bo zavezoval etični kodeks vodij del, ki ga morajo zbornice še sprejeti. Zbornice bodo dolžne voditi disciplinske postopke zoper vodje del na podlagi prejetih prijav.
Posameznih del ni več. Nadomešča jih zahteva po najmanjši potrebni stopnji izobrazbe osebe, ki opravlja naloge vodje del. Izvajalec, ki bo prevzel izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje zahtevnega objekta, bo moral imeti za potrebe vodenja del zaposlenega vodjo del, ki je pooblaščeni inženir iz stroke, ki pri prevzeti gradnji prevladuje ali pa ima najmanj prvo bolonjsko ali visoko strokovno stopnjo izobrazbe in je vpisan v imenik vodij del pri IZS. Izvajalec, ki bo prevzel izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje manj zahtevnega objekta, pa bo moral imeti za potrebe vodenja del zaposlenega vodjo del, ki ima najmanj višješolsko strokovno izobrazbo tehnične smeri s področja graditve objektov in je vpisan v imenik vodij del pri IZS. Za dela, ki smo jih doslej poznali kot posamezna dela, poleg inženirjev in tehnikov vodje del še naprej ostajajo mojstri in delovodje.
Projektna dokumentacija
Projektna dokumentacija bo morala biti izdelana v skladu s predpisi, pravili stroke, zadnjim stanjem tehnike in zahtevami investitorja v slovenskem jeziku, razen posameznih vsebin in delov, ki se izdelujejo s pomočjo programske opreme, pri čemer bo treba te podatke reprezentančno povzeti in razložiti v slovenskem jeziku tako, da bodo razumljivi strokovnjaku, ki ne razume uporabljenega tujega jezika. Projektiranje bo integralno, vključeni bodo morali biti strokovnjaki posamičnih strok, katerih rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta nujne za njegovo realizacijo. Podrobnejša vsebina projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev dovoljenj in prijave, bo tako kot doslej določena s pravilnikom, ki ga bo izdalo ministrstvo. Pravila stroke, ki bodo podrobneje določala način izdelave projektne dokumentacije, pa bosta v soglasju z ministrom predpisali IZS in ZAPS s splošnim aktom, katerega uporaba bo obvezna, saj ima zakonsko podlago. Projektno dokumentacijo bo izdeloval projektant, podpisovala jo bosta projektant in vodja projekta, v njej bodo morali biti navedeni tudi drugi pooblaščeni inženirji in arhitekti ter ostali strokovnjaki, ki so sodelovali pri njeni izdelavi.
Mnenja
Soglasja so spremenjena v mnenja, ki so obvezna in brezplačna. Mnenjedajalec bo lahko zahteval dopolnitev vloge le v roku desetih dni od prejema vloge, mnenje pa bo moral izdati v 15. dneh. Rok se bo lahko izjemoma podaljšalo po posebnem predpisu. Če varovalni pas s predpisom ni določen, se bo štelo, da je širok tri metre, merjeno od osi voda. Pridobival jih bo investitor. Če mnenja v roku ne bo prejel, ga bo pridobil upravni organ (od mnenjedajalca, nadzornega organa mnenjedajalca, izvedenca). Zakon predvideva možnost usklajevanja in spreminjanja neusklajenih, nejasnih mnenj in mnenj brez pravne podlage na ustni obravnavi, ki jo skliče upravni organ. Če uskladitev ne bo dosežena, bo lahko upravni organ odločil sam ali s pomočjo nadzornega organa mnenjedajalca.
Predodločba spominja na lokacijsko dovoljenje in ni obvezna. Mogoča je pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih. Z njo se na zahtevo investitorja odloča o posameznih ali vseh vprašanjih, vezanih na umestitev nameravane gradnje v prostor. Pravica graditi ni pogoj za izdajo predodločbe. Za isto zemljišče se jo lahko izda več vlagateljem in velja dve leti. Je zavezujoča pri odločanju o izdaji gradbenega dovoljenja. Proti odškodnini je izjemoma lahko odpravljena.
Začetek gradnje in uporabe objekta
Gradbeno dovoljenje bo potrebno za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namernosti, razen v primeru enostavnega objekta. Dokumentacija za gradbeno dovoljenje bo v primeru nezahtevnih objektov in spremembe namembnosti poenostavljena. Pri objektih, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, bo treba, razen pri spremembi namembnosti, prijaviti začetek gradnje. Pri zahtevnih in manj zahtevnih objektih bo treba pri tem oddati tudi projekt za izvedbo. Nadzornik bo potreben pri objektih, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, razen v primeru nezahtevnega objekta, če ga bo gradil izvajalec, ki bo izpolnjeval ustrezne pogoje za izvajalca po določbah GZ. Tehnični pregled je predviden le za zahtevne objekte.
Uporabno dovoljenje bo treba pridobiti vedno, kadar bo potrebno gradbeno dovoljenje, torej tudi za manj zahtevne objekte. Za odstranitev objekta bosta potrebna le načrt odstranitve in prijava začetka gradnje. Nadzornik bo potreben le, če se bo odstranjevalo zahtevni objekt. Brez upravnih dejanj se bo izvajalo enostavne objekte, vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, začasne objekte in izvrševalo inšpekcijske ukrepe.
Uporabno dovoljenje pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje se izda po posebnem ugotovitvenem postopku s tehničnim pregledom. V vseh drugih primerih pa z izjavami udeležencev. Upravni organ lahko v komisijo za tehnični pregled po novem za izvedence s področja arhitekturnih in inženirskih storitev imenuje le pooblaščene inženirje in arhitekte. Če je predpisano uporabno dovoljenje, je to pogoj za dodelitev hišne številke.
Odstopanja in inšpekcijski nadzor
Manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja so dopustna med gradnjo, če se z njimi ne posega zunaj zemljišč, določenih z gradbenim dovoljenjem, so skladna s prostorskim aktom, se dimenzije povečajo do 0,3 metra, ne vplivajo na pogoje iz mnenj, so izpolnjene bistvene zahteve po predpisih, ki so veljali v času izdaje gradbenega dovoljenja in so te preverjeno dokazane z novimi deli projekta za izvedbo, ki sta jih potrdila projektant in vodja projekta. Prikazana morajo biti v projektu izvedenih del.
Gradnjo objektov, ki potrebujejo gradbeno dovoljenje, bo v bodoče nadzirala Gradbena inšpekcija (IRSOP). Gradnjo objektov, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, bo nadzirala občinska inšpekcija po krajevni pristojnosti. Nadzirala bo le skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine. Izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev bodo nadzirali inšpektorji, pristojni za nadzor nad posameznimi delovnimi področji.
Prekrški in kazni
Prekrški so številni in kazni so znatno višje kot doslej. Za gospodarske subjekte se gibajo med 5000 in 60.000 evri, za odgovorno osebo gospodarskega subjekta med 2500 in 7000 evri, za pooblaščenega inženirja in arhitekta med 1000 in 3000 evri.
Legalizacija objektov
Zakon predvideva tri možne načine legalizacije objekta. Postopki so različni za objekte, zgrajene pred 1. 1. 1998, za neskladne objekte z odstopanji v mejah dopustnih odstopanj po GZ in za nelegalne objekte oziroma objekte z večjimi neskladnostmi.
Vir: IZS
