Pri večjih izpostavljenostih pa hrup dokazano lahko škoduje našemu psihičnemu in fizičnemu zdravju (pomanjkanje spanca, različne stopnje stresa, glavoboli, slabo počutje …). Kljub temu pa je na žalost prisoten v številnih obstoječih stavbah, saj se kot svetovalci na področju zvočnih in toplotnoizolacijskih rešitev v gradbeništvu prepogosto srečujemo s problemi velikega hrupa v večstanovanjskih stavbah.

Osnovni pojmi

Zvok ljudje zaznavamo v ušesih kot valovanje molekul zraka, ki ima lahko različne jakosti, frekvence in valovne dolžine. To valovanje vedno povzroča neki vir zvoka.

V stavbah ločimo dva osnovna mehanizma prenosa zvoka:

- zvok, ki se širi po zraku (zaznavamo hrup v obliki govora, glasbe, TV …);

- zvok, ki se širi po konstrukciji (tako imenovani udarni zvok: zaznavamo hrup v obliki topota zaradi hoje, padcev predmetov na tla, vrtanje ali tolčenje v stene, tla ali strop …).

Bistveno večja težava v stanovanjskih objektih je reševanje prevelikega udarnega hrupa. Tu v primeru prevelikega topota zaradi hoje in denimo tekanja otrok v stanovanju nad nami ne pomaga tako zelo veliko, če strop medetažne plošče obložimo z zvočnoizolacijsko oblogo ali napravimo samo spuščeni strop, kar je običajna praksa. Ker se hrup praviloma širi tudi prek sten in tal, bi bilo za zadostno zadušitev prenosa hrupa praviloma treba obložiti tudi vse naše stene in po možnosti še tla. To pa je zelo nepraktično in neekonomično, odvzame nam kar nekaj koristne notranje površine stanovanja.

Plavajoči estrih – preverjena rešitev

Ena najboljših rešitev tega problema v stavbarstvu je izvedba tako imenovanega plavajočega estriha. To je estrih (toga nosilna pohodna plast), ki leži (»plava«) na elastični podlagi (zvočni izolaciji), ki ga popolnoma ločuje od toge nosilne talne oziroma medetažne konstrukcije, sten in instalacij. Zvočna izolacija plavajočih podov mora imeti v prvi vrsti ustrezno dinamično togost. To pomeni vrednosti nekje med 15 in 40 MN/m3. Taki materiali so dovolj trdi, da lahko prenašajo obremenitve tlaka brez večjih posedkov in posledično poškodb ter so hkrati dovolj mehki, da delujejo kot dušilni sloj med estrihom in nosilno konstrukcijo. Mehkejši in elastični materiali so sicer lahko dobri zvočni izolatorji, a je nevarnost posedanja in poškodb tlakov prevelika. Trdi in neelastični materiali pa zagotavljajo potrebno trdnost tlaka, vendar bistveno slabše ali skoraj nič ne dušijo zvoka.

Vgradnja toplotno- in zvočnoizolacijskih plošč KNAUF INSULATION v podne konstrukcije minimizira moteč udarni zvok ter odpravlja problem hladnih tal, saj hkrati akustično in toplotno izolira medetažne in talne konstrukcije. Za izolacijo tal se uporablja različne plošče, ki jih izberemo glede na obremenitve in glede na samo tehnično izvedbo podne konstrukcije. Nujen sestavni del so tudi dilatacijske stenske lamele oziroma robni trak, ki preprečuje prenos udarnega zvoka po obodni konstrukciji.

Sestava plavajočega estriha

Za plavajoče mokre estrihe brez talnega gretja uporabljamo talne plošče iz kamene volne Knauf Insulation TP. Primerne so za zmerne tlačne obremenitve – za stanovanjske in poslovne objekte, kjer koristna obremenitev tlaka ne presega 2 kPa in kjer skupna debelina izolacijskih plošč ni večja od 6 cm. Za tlake s koristnimi obremenitvami do 5 kPa in kjer skupna debelina izolacijskih plošč ni večja od 10 cm, se uporablja plošče KNAUF INSULATION TPS, katerih osnovna funkcija in uporaba je enaka ploščam KNAUF INSULATION talna plošča TP. Z vgradnjo robnega traku KNAUF INSULATION robni trak DL ob obodne površine tal preprečimo stik plavajočega poda s steno in tako onemogočimo prenos udarnega zvoka po obodni konstrukciji (stenah oziroma stebrih). Debelina tega zvočnoizolacijskega traku znaša 12 mm, kar zagotavlja odpornost proti bočnim pritiskom in učinkovito dušenje vibracij v horizontalni smeri.

Kadar izoliramo tla in hkrati nameščamo še cevi za talno ogrevanje, uporabimo izolacijski material KNAUF INSULATION talna plošča TPS. Izvedba je

podobna kot pri klasični izolaciji tal med etažami, le da v tem primeru na klasično

armirno mrežo fiksiramo še cevi talnega gretja. Najpogostejša sta dva načina izvedbe:

A) s sistemskimi ploščami za razvod cevi talnega gretja;

B) s polaganjem cevi talnega gretja na armaturno mrežo.

Pri tem je treba pozornost nameniti tudi morebitnim instalacijam, ki potekajo v nivoju tlakov – s plastmi zvočne izolacije jih je treba ustrezno ločiti od togega estriha, sicer se vibracije in s tem udarni hrup po teh instalacijah prenašajo v druge prostore.

Kadar smo omejeni z višino tlaka, njegovo težo ali časom izvedbe, pa lahko izvedemo tudi tako imenovani suhomontažni plavajoči estrih: na ravna tla se položi plošče iz kamene volne Knauf Insulation TPST, ki so na voljo v debelinah 22, 32 in 42 mm, polaga pa se jih enoslojno. Ob stenah se seveda ravno tako položi robni dilatacijski trak Knauf Insulation DL.

Čez izolacijo se namesto mokrega estriha položiti dvoslojno križno položene talne mavčno-vlaknene plošče Knauf Vidifloor ali denimo OSB-plošče, ki se jih za večjo togost še zlepi in privijači eno na drugo. Na tako pripravljen estrih nazadnje položite še izbrano talno oblogo.

Kot rečeno je najboljša rešitev pred udarnim hrupom njegovo preprečevanje na mestu izvora – s pravilno izvedbo ter izbiro ustreznih zvočnoizolativnih materialov, čemur se splača posvetiti več pozornosti in natančnosti pred začetkom gradnje. Napake je namreč pozneje zelo težko odpravljati – verjetno si nihče ne želi v lepo opremljenem stanovanju odstranjevati vsega pohištva in talnih oblog ter rušiti tlakov s pnevmatskim kladivom, da bi popravil napake.

Domen Ivanšek, u. d. i. g., tehnična podpora trženju Knauf Insulation, d. o.o.